m (1.401-1.500)

Kamniški dedec (1.683 m). 1.600 m dolga in 226	m	globoka jama se znižuje proti vzhodu.Posebnost	C
ledenika v Repovem kotu, ki je pod Planjavo (2.394	m)	, proti manj poledeneli dolini Kamniške Bele	C
jamo (1.120, -310). Leži v steni Kogla (2.100	m)	pod Skutinimi podi, kjer se odpira več brezen	C
V steni so tri jame. Prva na n. v. 1.900	m	je 130 m globoka Borutova jama.Je sistem korozijskih	C
steni so tri jame. Prva na n. v. 1.900 m je 130	m	globoka Borutova jama.Je sistem korozijskih	C
jubljansko jamo. Ta se odpira v steni na n. v. 1.790	m,	to je približno v višini dna Borutove jame.	C
Tretja, Moja jama, se odpira na n. v. 1.400	m	in v njej so ljubljanski jamarji splezali 77	C
in v njej so ljubljanski jamarji splezali 77	m	visoko.Čeprav se odpira Moja jama samo navzgor	C
bližnje Kamniške Bistrice še na n. v. okoli 1.500	m,	tj. petsto metrov više od današnjega.Sodeč po	C
Legarji) so razmeroma visoki, med 1.700 in 2.080	m,	in nad njimi se dvigajo do 2.500 m visoki vrhovi	C
in 2.080 m, in nad njimi se dvigajo do 2.500	m	visoki vrhovi in grebeni.Ker so podi na njihovi	C
nujno tudi za Ljubljansko jamo, ki sega 270	m	daleč v notranjost masiva.Dolžina njenih rovov	C
notranjost masiva. Dolžina njenih rovov (1.120	m)	je štirikrat večja od njene globine, zato je	C
velikoplaninske vzpenjače na Kopišču na n. v. 1.500	m	blizu današnje gozdne meje vzhodno pod vrhom	C
gozdne meje vzhodno pod vrhom Košutne (1.974	m)	.V njej najdene koščene konice in kamniti artefakti	C
kraški izvir, je severno od Vrh Korena (1.997	m)	na planotastem ovršju več slepih dolinic in	C
na polici na razdalji 6 km na n. v. 620-710	m	zvrsti šest naselij, od Štefanje vasi na zahodu	C
Ljubljanske kotline in da jo je za dobrih 200	m	dvignila tektonika skupaj s preostalimi Kamniško	C
Bistrice pri Domu v Kamniški Bistrici malo pod 600	m	n. v. presahne.Kamniška Bistrica je z zadenjsko	C
zijalko. Zahodnejši Klemenškov pekel je globok 310	m.	Ker je vhod na n. v. 1.168 m, njegovo dno še	C
je globok 310 m. Ker je vhod na n. v. 1.168	m,	njegovo dno še ne dosega dna savinjskega pritoka	C
brezno pod vrhom Golarjeva peč na n. v. 1.170	m	je potok prehodno zasul.Pod vhodnim breznom	C
meljem, prodom in peskom. Proti dnu v globini 263	m	so skale vse bolj sprane.V jami sobivajo jamske	C
Solčave se v strmem pobočju pod Hudo pečjo (1.322	m)	odpira Hribarska zijalka. V 100 km dolgih visokih	C
širi in dviga proti vzhodu in v Peci (2.125	m)	preseže gozdno mejo, na ogelni Uršlji gori	C
preseže gozdno mejo, na ogelni Uršlji gori (1.698	m)	pa jo le še doseže.Med tem in srednjim karbonatnim	C
zamreženi so rovi v dolgem hrbtu Žingarice (1.989	m)	, kjer so v rudniku v Slovenjem Plajberku pridobivali	C
Macnu, nad Borovljami pa na n. v. okoli 1.000	m	Ledena jama. Na vrhu Pece je med Kordeževo glavo	C
Na vrhu Pece je med Kordeževo glavo (2.125	m)	in Končnikovim vrhom ostanek planotice z nekaj	C
naravnih jam. Na njenem južnem pobočju se odpira 40	m	dolga jama Korančevka, v kateri je precej gorskega	C
jaških. Nedaleč od Doma na Mali Peci (1.665	m)	je tako nastala Matjaževa jama.V njej je na	C
Matjaževa jama. V njej je na koncu dobrih 10	m	dolgega rova kip kralja Matjaža, ki sedi za	C
Mali Peci je plitvo pod površjem na n. v. 1.660	m,	blizu poti in nedaleč od planinskega doma.Ljudska	C
raziskovala prof. S. Brodar (1960) in S. in	M.	Brodar (1983).Več o njej je pri opisu paleolitskih	C
Pako in Mislinjo se v njih dviga relief do 900	m	n. v., zastopani so tudi v vzhodnem delu Velenjske	C
Kapli na Tavčmanovih ledinah odprlo okoli 100	m	globoko brezno.Znaten del od okoli 300 registriranih	C
Karavankah. Med najglobljimi je l. 1969 odkrito 320	m	globoko brezno pod Staro goro na Obirju. Nekdanje	C
1870 na vzhodnem pobočju gore (Ojstrc, 2.139	m)	pri planini Šafnarici naleteli na več zakapanih	C
za obiskovalce. Dostop do jam na n. v. 1.080	m	je iz doline železnokapelske Bele po cesti,	C
352, -21) v vasi Gorenje Ravne na n. v. 703	m.	Je v triasnem apnencu, ki ga obdajajo druge kamnine	C
soteski pod Rovtami pod zaselkom Sopot, v steni 20	m	nad reko.Ime kamre izhaja od večje razvejene	C
Rupnikove obrambne črte tik pod vrhom Rovt na 962	m	dolgo in 77 m globoko jamo z vhodom na n. v	C
črte tik pod vrhom Rovt na 962 m dolgo in 77	m	globoko jamo z vhodom na n. v. 812 m.Večina	C
dolgo in 77 m globoko jamo z vhodom na n. v. 812	m.	Večina rovov je nastala v prežeti coni ob prelomih	C
vanju poniral potok Zaplotnica, ki teče zdaj 90	m	niže po dnu rečne doline, poglobljene v permske	C
kapnikov. Bliže Škofji Loki, za Krancljem (475	m)	, je Marijino brezno (450, -58), ki je nastalo	C
krasa, ki sega proti vrhu Toškega čela (590	m)	.Zahodno od vrha in naselja z istim imenom je	C
jugovzhodno od ugrezajoče se vrtače dvigne za 1-2	m,	tako da jo visoka voda doseže le še redko (Gams	C
občine tudi od severa, pod hrib Rašica (631	m)	.Nad naseljem Rašica in njegovim vaškim poljem	C
cesto in pod vrhom grape na n. v. okoli 365	m,	to je dobrih 50 m nad dnom doline, priteče iz	C
grape na n. v. okoli 365 m, to je dobrih 50	m	nad dnom doline, priteče iz jame (93, -2) kraški	C
prav do nje. Pod graščino, v podnožju okoli 18	m	visoke skalnate rebri, izvira iz kratke vodne	C
med vrtačami v gozdičku zložno dvigne za 1-2	m.	Ko se za toliko v polsuhi dolini nekajkrat na	C
Kamniško-Bistriško polje ugreznilo za okoli 10	m,	kar je omogočilo poniranje potoka v Planiku	C
strmo znižuje proti zahodu in severu v okoli 20	m	nižjo aluvialno ravnino, po kateri pod Dobom	C
na koncu odpira kratka Babja jama. Dobrih 20	m	daleč od vhoda se ji je udrl strop v dvoranici	C
Babne jame se v vrtači odpira umetni vhod v 86	m	dolgo Železno jamo, ki jo za kratkim eforacijskim	C
nekaj je sigovih zaves, na polici stoji 1,5	m	visok stalagmit.Turistična pot se nato spusti	C
dokaz, da so ti prvotno zapolnjevali vso 15	m	globoko dvorano.Globino dvorane so povečali	C
turistične jame s stokrat večjim obiskom. Okoli 100	m	severno od jame se proti Gorjuši od vzhoda vriva	C
jame se proti Gorjuši od vzhoda vriva okoli 18	m	nižja aluvialna ravnica Radomlje, ki je včasih	C
bolj poseljen in obdelan in kjer so nad 700	m	n. v. večja naselja Mala in Velika Goba, Preženjske	C
prispevala k temu, da je jama obvisela okoli 20	m	nad Savo. V Mirnski dolini so kredni karbonatni	C
nič ponornic in vrtač, razen pod Jatno (789	m)	. V zgornjekrednih in triasnih apnencih in laporjih	C
znanih osem brezen in sedem jam. Med njimi je 80	m	dolga in vodoravna Jadovska ali Jermanova (26	C
premore za vhodom dvoranico velikosti 12 X 15	m.	Jadovska jama (26, -11), imenovana tudi Jermanova	C
od vasi Arto. Je občasen bruhalnik vode iz 10	m	globokega brezna nedaleč od reke Save.Njegova	C
in Velikim Trnjem, kjer je 8 ozkih, 10 do 50	m	globokih brezen v krednih ploščatih apnencih	C
bolj vrtačasta zlasti planota Murovice (743	m)	.Zahodneje, med cerkvico Sv. Miklavža in vasjo	C
Osoletova jama, ki se odpira na n. v. okoli 620	m	ob cesti, kjer je lastnik zemljišča postavil	C
zapisal osnovne podatke o njej. V globini čez 100	m	se odpira večja stranska dvorana.Z dnom ostaja	C
pri Drtiji. Na planotici na vrhu Slivne (880	m)	je zametek slepe dolinice.Pod slemenom, ki se	C
božjepotni in skalnati Sveti gori (Zasavski gori, 852	m)	, se površje med 540 in 650 m zravna v Šentlamberško	C
Zasavski gori, 852 m), se površje med 540 in 650	m	zravna v Šentlamberško planoto, ki se strmo	C
Bobna se v triasnem dolomitu na n. v. 750 do 840	m	razširja valovita planota Gore (imenovana tudi	C
nadaljevanju karbonatnega pasu proti Bohorju (1.023	m)	je tolikšna prepletenost z neprepustnimi kamninami	C
Limbarska Gora je na južni strani gore (773	m)	ovršje obdelano tudi v vrtačah.Dalje na V je	C
tudi okroglasta vzpetina, a predvsem nad 1.100	m	n. v.Voda večinoma odteka v osem izvirov Krope	C
od globoke prečne doline in prevala Lipa (721	m)	. Tu vložki neprepustnih kamnin, med njimi tudi	C
V višjem, zahodnem delu je najgloblje 472	m	globoko Brezno presenečenj, tako imenovano,	C
Odpira se z luknjo 40 X 80 cm na n. v. 1.031	m	med Šentjoškim (1.077 m) in Tolstim hribom	C
80 cm na n. v. 1.031 m med Šentjoškim (1.077	m)	in Tolstim hribom (1.077 m) blizu Golih vrtač	C
Šentjoškim (1.077 m) in Tolstim hribom (1.077	m)	blizu Golih vrtač.V vsem poteku je brezno poševno	C
Skozi ozke špranjaste rove se nato pride do 30	m	globokega Velikega prepada.Na koncu je z vodo	C
dno doline Drete pri Podgori je skoraj 200	m	nižje. V nižjem in bolj planotastem vzhodnem	C
kraškem ravniku na Golteh je na n. v. 1.400-1.500	m	nekaj udornic. Dva kilometra zahodno od Šoštanja	C
doline je dobra 2 km dolgo sleme gore Oljke (733	m)	iz triasnega dachsteinskega apnenca.Na zložnejšem	C
je na vrhu planotastega slemena Sevčnik (562	m)	ozek in vrtač poln ravnik.Potok Trnava ga deli	C
spodnjo, vodno jamo, temveč jo zapuščajo 42	m	više na izhodu iz zgornje etaže.Skozi spodnjo	C
tvorbe vseh vrst, v ospredju pa je več kot 15	m	visok stalaktit, priraščen na steno z odebeljeno	C
koncu nadstropja je le nekaj metrov dolg in 2	m	visok umetni rov.Po njem pridejo turisti skozi	C
-------- Razlika med etažama je skoraj 50	m	metrov.Zgornja etaža je bila izoblikovana prej	C
kratek čas. Velenjski jamarji so okoli 35	m	nad vodno jamo l. 1968 našli večji in bistveno	C
odpira na drugi, zahodni strani Tisnika dobrih 10	m	nad ponorom Ponikve na koncu njene slepe doline	C
gladino pod, zavarovan z ograjo. Niže od okoli 10	m	visokega slapa se začenja rov proti vhodu v	C
više se na pobočju odpira mogočni, okoli 60	m	širok vhod v jamo Pilenico. Jama je kratka in	C
kilometra Z-JZ od najvišjega vrha Basališče (1.272	m)	je v triasnem dolomitu med kmetijama Jernejc	C
Jernejc in Vršan uvala na n. v. okoli 1.056	m,	katere vzhodni rob je 1-2 m višji od dna.V dolino	C
v. okoli 1.056 m, katere vzhodni rob je 1-2	m	višji od dna.V dolino priteka z dolomitnega	C
Fosilna slepa dolina se začenja na n. v. ok. 760	m.	Sredi skoraj kilometer dolge suhe doline se dno	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani