m (1.601-1.700)

Bolgarije in hkrati Balkanskega polotoka je 2925	m	visoka Musala v Rili.Prve zapiske o vzponu nanjo	C
Njegova največja širina je 41 km, globina pa 25	m.	Največje obalno jezero s površino 18 km2 je	C
tudi najglobje obalno jezero, globoko do 19	m.	Največje ledeniško jezero je Smradlivoto v Rili	C
jezero Popovoto v Pirinu na nadmorski višini 2715	m.	Najdaljša bolgarska reka je Isker z dolžino	C
Najvišji slap je Raiskoto praskalo, visok 124	m.	Bolgarija ima skoraj 300 slapov, od tega je 70	C
drevesa pokriva kar 1017 m2, obseg debla je 7,45	m,	višina pa 23,4 m. Najvišje drevo je 62 m visoka	C
1017 m2, obseg debla je 7,45 m, višina pa 23,4	m.	Najvišje drevo je 62 m visoka bela jelka (Baikushev	C
m, višina pa 23,4 m. Najvišje drevo je 62	m	visoka bela jelka (Baikusheva mura) v gorovju	C
delujejo kot otočki. Mesto na nadmorski višini 224	m	je na križišču pomembnih prometnih poti iz Sofije	C
severovzhodno od Burgasa. S kopnim je povezan s 400	m	dolgim nasipom.Leta 1983 je bil kot kulturni	C
oplenili Rimljani. V Rim so odpeljali tudi 13	m	visok bronasti kip Apolona iz tamkajšnjega pristanišča	C
dolini Čepelarske reke, na nadmorski višini 1140	m.	Je najvišje ležeče mesto v državi in šteje okrog	C
Pamporovo je nastalo na nadmorski višini 1620	m,	ob vznožju gore Snežanke.Ime izhaja iz turške	C
tereni so na nadmorski višini med 1600 in 1925	m,	smučarska sezona pa traja od sredine decembra	C
pod strogim varstvenim režimom. Sotesko s 100	m	visokimi navpičnimi stenami je oblikovala Trigradska	C
nikoli več, saj jih je "pogoltnila". V 600	m	dolgi ponorni jami teče podzemeljska reka, ki	C
spustijo do Bučeče dvorane, kjer voda pada v 60	m	globoko brezno.Po legendi naj bi se tu Orfej	C
iz bronaste dobe. V številnih dvoranah v 6540	m	dolgi jami so čudovite kapniške oblike. Velingra	C
junakinji Veli Peevi. Mesto na nadmorski višini 760	m	je nastalo leta 1948 z združitvijo pomaških	C
alpski videz. Okrog 100 vzpetin je višjih od 2000	m,	najvišja pa je z 2915 m Vihren.Posledica poledenitve	C
vzpetin je višjih od 2000 m, najvišja pa je z 2915	m	Vihren.Posledica poledenitve je tudi približno	C
smučišče na nadmorski višini med 1700 in 2500	m.	Proge so na osojni severni strani, kar zagotavlja	C
južno od Sofije in na nadmorski višini 1147	m,	v ozki gozdnati dolini v osrčju gorovja Rila	C
samostana je nekaj ur hoda do vrha Malovice (2729	m)	in do najvišjega bolgarskega vrha Musale (2925	C
do najvišjega bolgarskega vrha Musale (2925	m)	.Gorovje Rila je zgrajeno iz granita, gnajsa	C
arhitekturna posebnost; v obliki piramide se dviga 22	m	visoko.Sredi dvorišča je kamniti stolp Hrelju	C
Vitoše in Goleme planine, na nadmorski višini 550	m.	Ima zmerno celinsko podnebje z ne preveč vročimi	C
in Bojansko reko. Nad planoto se dvigata 2290	m	visoki Černi vrăh in Goljam Rezen, ki sta gori	C
teh dveh se še nekaj vrhov vzpenja nad 2000	m	visoko, najvišji pa je že omenjeni Černi vrăh	C
kamnitih blokov (v premeru merijo tudi do 5	m)	, ki se vleče po pobočju navzdol in naj bi bil	C
zgornjem robu zapisal tretji pisar: remansit i	m	iii c minus i marka. RFR 7 -	C
uerrechnet, spodaj nekakšno znamenje v obliki črke	M,	desno zgoraj s tresočo roko v kaligrafski gotski	C
zaključku pogosto v loku zavite desno navzgor (	m,	x, h).Mali a v začetku besede je še večinoma	C
besede ali posamezno črko običajno nadomešča -	m-	ali -n- in različne zloge, ki jih tvorita s	C
240 pfenigov (d)1 sold = 12 pfenigov 1 marka (	m)	= 60 pfenigov. Ključno za poznavanje srednjeveškega	C
1 lb ß = 240 ß = 2880 p 1	m	ß = 160 ß = 1920 p, ki sta približno ustrezali	C
po 14 p začeli kovati tudi solde po 12 p. 1	m	d = 160 d = 240 p 1 m ß = 160 ß = 1920 p	C
1 m d = 160 d = 240 p 1	m	ß = 160 ß = 1920 p Za razmerje do avstrijskega	C
deželnoknežjih uradnikov naravnost astronomske (npr. 480	m	ß kranjskega deželnega glavarja). Obračuni freisinš	C
na obeh ozemljih le malenkost razlikujejo; 4	m,	34 ß v Škofji Loki in 4 m, 25 ß na Klevevžu	C
malenkost razlikujejo; 4 m, 34 ß v Škofji Loki in 4	m,	25 ß na Klevevžu.Nekoliko višji - 6 m ß - sta	C
in 4 m, 25 ß na Klevevžu. Nekoliko višji - 6	m	ß - sta bili, denimo, plači loškega pisarja	C
je ižanski urad prejel v zakup za letnih 158	m	76 ß kranjski deželni glavar Viljem Rabensteinski	C
zraven pa so sodile še desetine z nekaj pod 60	m	ß letnega donosa (TAB. 13). Obsežno sklenjeno	C
Eigen) prodal Albertu II. Habsburškemu za 400	m	dAq.Nedolgo zatem so Habsburžani gospostvo skupaj	C
navaja 10 hub, ki na mihaelovo oddajajo skupno 11	m	ß. Vsota istovrstnih dajatev v Vranji je 21	C
. Vsota istovrstnih dajatev v Vranji je 21	m	ß, torej bi tam pričakovali okoli 20 hub (morda	C
prinašala v deželnoknežjo blagajno okoli 3070	m	ß, deželska sodišča pa so predvsem na račun	C
uradov na Kranjskem in v Istri znašali okoli 4880	m	ß.Omenjeno velja pretežno za obračunsko leto	C
kompleksu so dodana gospostva Postojna (z 900	m	ß), Vipava (s 471 m ß) in Kranj (s povprečno	C
gospostva Postojna (z 900 m ß), Vipava (s 471	m	ß) in Kranj (s povprečno 180 m ß), zastavljeni	C
Vipava (s 471 m ß) in Kranj (s povprečno 180	m	ß), zastavljeni urad tržaškega zaledja (s povprečnim	C
tržaškega zaledja (s povprečnim letnim prihodkom 474	m	ß v dvajsetih letih 15. stoletja) ter desetina	C
najverjetneje v Poljanski dolini (s povprečno 40	m	ß).Vsota prihodkov navedenih uradov je znašala	C
deželnoknežjo blagajno skoraj tretjino (1488	m	ß ali 31%) prinašal ljubljanski vicedomski urad	C
neagrarni sektor. Odstopala sta še Kamnik (600	m	ß oz. 13%) in Kostanjevica (381 m ß ali 8%)	C
Kamnik (600 m ß oz. 13%) in Kostanjevica (381	m	ß ali 8%); pri obeh sta upoštevana seštevka	C
Le nekaj več kot polovico tega zneska (1925	m	ß) je odpadlo na neurbarialne prihodke, preostanek	C
odpadlo na neurbarialne prihodke, preostanek (1800	m	ß) pa je sestavljal 64% donosa zemljiške posesti	C
nizek delež naturalnih prihodkov - žito: 662	m	ß, 23% naturalnega donosa oz. 14% celote; vino	C
naturalnega donosa oz. 14% celote; vino: 321	m	ß, 11 oz. 7%; drobnica: 56 m ß, 2 oz. 1% (GRAF	C
celote; vino: 321 m ß, 11 oz. 7%; drobnica: 56	m	ß, 2 oz. 1% (GRAF. 15) - kaže na eni strani	C
naprej v severnoitalijanska mesta (letno 568	m	ß ali 66% vse mitnine oz. 11% celote), predvsem	C
tudi v Višnji Gori in Kamniku (po okoli 120	m	ß, 14 oz. 2,5%), kjer je ukinitev obvezne ceste	C
prihodkom mitnin (predvsem mokovske) okoli 300	m	ß, prav tako pa tudi na zakupljene Kostanjevico	C
polagaj in odvetščino - skupaj letno okoli 260	m	ß ali 5% celotnega prihodka - morda preseneča	C
zanemarljiv odstotek deželnoknežjih davkov (130	m	ß ali 3% prihodka).Velja opozoriti, da gre izključno	C
dohodkov vicedomskega urada, je znašala 480	m	ß.V primerjavi s tem je bila letna plača vicedoma	C
posameznih gradov (burghut): Kostanjevica 177	m	ß, Gamberk 90, Kamnik 78, Žebnik 60, Gorenji	C
Goričane in Višnja Gora 20 ter Vivodina 10	m	ß (slednja izplačljiva kostanjeviškemu oskrbniku	C
generacije v generacijo (npr. za Žebnik 1391 - 60	m	ß; 1421 - 60 funtov dunajskih pfenigov; 1496	C
stoletja iz deželnoknežjih rok letno prejemali 22	m	ß: 12 iz ljubljanskega vicedomskega urada, 10	C
Jurkloštru: prvi pet in drugi dve marki. Tudi ti 2	m	ß je jurkloštrskim menihom za nakup olja podelil	C
iz dohodkov pazinskega gospostva vsako leto 3	m	ß prejemal tamkajšnji prošt za neki aniverzarij	C
primerljivo visok delež denarnih izdatkov - 81% (1405	m	ß).Naturalne dobrine so razen sprotne porabe	C
vrednosti primerljivi količini vina (za 166	m	ß oz. 10%) in žita (za 152 m ß oz. 9%), vendar	C
količini vina (za 166 m ß oz. 10%) in žita (za 152	m	ß oz. 9%), vendar se deleža v razmerju do prihodka	C
primerjava z letno plačo deželnega glavarja (480	m	ß)! - vicedomski urad pa so bremenile tudi razne	C
izračunih bi utegnil znašati kar okoli 4200	m	ß.Na lestvici "dobičkonosnosti" gospostev so	C
dobičkonosnosti" gospostev so v ospredju (z nad 300	m	ß izkupička) ljubljanski vicedomski urad, kamniški	C
prinašali v deželnoknežjo blagajno po manj kot 100	m	ß dobička (GRAF. 20). Precejšen del tega se	C
celotnega prihodka. Od tega je večji del (301,5	m	ß oz. dobri dve tretjini) odpadel na cenzualne	C
cenzualne dajatve, približno četrtina (106,5	m	ß) na malo pravdo, 31 mark pa so prinašali gorninski	C
urbane posesti, je letno v povprečju nanesel 324	m	ß ali 38% celotnega prihodka, dohodki od deželnih	C
Povprečno je skupni letni prihodek torej znašal 843	m	ß.Na sumarni ravni kažeta povsem primerljivo	C
sodnih glob, ki v povprečju znašajo letno kar 76	m	ß. Ti dohodki so pozneje pripadli oskrbniku	C
Perneškemu povečal plačilo za purchut na 200	m	ß, ker mu je odvzel dohodke od sodnih glob.	C
bili ti izdatki skoraj za polovico manjši (100	m	ß za Pliberk in 20 m ß za Guštanj), prihodki	C
za polovico manjši (100 m ß za Pliberk in 20	m	ß za Guštanj), prihodki od sodnih glob pa so	C
pa so dokumentirani v minimalnem znesku 3,5	m	ß, in sicer zgolj za črnjanski urad.V tej luči	C
letni prihodek s konca 14. stoletja - 911,5	m	ß - povsem primerljiv s tri desetletja mlajšimi	C
markami ob koncu 14. stoletja oziroma 593,5	m	ß v letih 1422-1423 so predstavljali 71% celote	C
celote. Vrednost žitnega donosa (233,5 oz. 213	m	ß) se gibala okoli četrtine vseh letnih prihodkov	C
bil delež pridelanega vina le 3-4% (30 oz. 36	m	ß).V razmeroma kratkem, tridesetletnem obdobju	C
z njihovim obsegom. Na pliberški urad s 359	m	ß je odpadlo 43% (delež mariborske posesti,	C
obračunane v okviru tega urada, je bil z 41	m	ß slabih 5%), na guštanjskega s 188 m ß 22%	C
bil z 41 m ß slabih 5%), na guštanjskega s 188	m	ß 22%, na črnjanskega s 150 m ß 18% in na urad	C
guštanjskega s 188 m ß 22%, na črnjanskega s 150	m	ß 18% in na urad v Železni Kapli z letnim prihodkom	C
urad v Železni Kapli z letnim prihodkom 146	m	ß 17%.Povprečni donos na gospodarsko enoto	C
povprečju 239, v l. 1422-1423 pa dobrih 242	m	ß). Pretežni del, 144 m ß ali 75%, je odpadel	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani