m (1.801-1.900)

višja zneska za plače uradniškega aparata (363	m	ß) in za sprotno potrošnjo ter potne stroške	C
za sprotno potrošnjo ter potne stroške (79,5	m	ß), katerih odstotka se nista bistveno spremenila	C
so nazadovala vzdrževalna gradbena dela (49	m	ß oz. 6%), zelo pa so narasli izdatki za vojsko	C
razlagati občuten upad neopredeljivih izdatkov (57	m	ß ali 6%), vsekakor pa porast primanjkljaja	C
Relativno večjo porabo v Vitanju (povprečno 244	m	ß ali 35%; 29% prihodkov) in upravno pridruženem	C
prihodkov) in upravno pridruženem Lušperku (47	m	ß ali 7%; 5% prihodkov) v drugi četrtini 15	C
posesti ni bil več tako očiten; v Vitanju na 151	m	ß, pri čemer se je delež (17%) skladal z deležem	C
in Pilštanj (1467-1471), le v Mokronogu (107	m	ß v letih 1424-1452 in 93 m ß med letoma 1467	C
v Mokronogu (107 m ß v letih 1424-1452 in 93	m	ß med letoma 1467 ter 1471) in Anderburgu (26	C
med letoma 1467 ter 1471) in Anderburgu (26	m	ß v letih 1424-1452 in 17 m ß med letoma 1467	C
in Anderburgu (26 m ß v letih 1424-1452 in 17	m	ß med letoma 1467 ter 1471) pa so prihodki preko	C
preračunana v oglejsko oz. beneško valuto 1066 in 1419	m	ß) temeljita na seštevku urbarialnih dajatev	C
kaščnega registra iz leta 1474 - znašal 1419	m	ß. V okviru urbarialnih uradov, ki so s 579	C
polovico letnih denarnih prihodkov (ok. 290	m	ß) ali 20% celotnega letnega prihodka.V letih	C
za leto 1498 izkazuje dva enaka obroka po 40	m	100 ß. Za transfer je bil zadolžen prvič neki	C
desetinske posesti v teh župnijah se je gibal med 1	m	139 ß in 42 soldi; velike razlike so predvsem	C
Vsota izdatkov za leto 1499 je znašala 229	m	83 ß.Od tega so stroški upravljanja župnij s	C
markami predstavljali 83,5%, nadaljnjih 7,5% (17	m	32 ß) je odpadlo na vzdrževalna gradbena dela	C
predvsem na kapiteljskem kopališču, in 9% (20	m	ß) na ostale izredne izdatke, mdr. za potne	C
njih je bila znižanje mestnega davka s 75 na 40	m	ß, do česar je prišlo po letu 1398.V približno	C
gospostvo v prvem sunku prikrajšalo za okoli 50	m	ß letno, saj so bile taksirane cene, po katerih	C
le še v denarju, škofu odtegnilo dodatnih 50	m	ß.Poleg tega so svoje prispevali zunanji dejavniki	C
beleži izgubo zaradi požganih hub v višini 13,5	m	16 ß, ki leta 1485 ni več knjižena), medtem	C
desetinskega prihodka v približni višini 20	m	ß po rešitvi gospostva iz zastave Celjskih,	C
je gospostvu v povprečju odtegnila letno 207	m	ß. V obdobju med 1437 in 1441 je bilo gospostvo	C
prihodka s 1474 mark v letih 1424-1452 na 1730	m	ß v obdobju 1467-1471.Predvsem zaradi tega je	C
ki skoraj dvakrat presegajo povprečje (1297	m	ß), rekonstrukcija porušenih zgradb, zmanjšanje	C
v vrednosti 275 mark in ovsa v vrednosti 184	m	ß. Povečana potrošnja v obdobju med letoma 1468	C
slabih 22% (s 703 mark v letih 1424-1452 na 550	m	ß v letih 1468-1471).Čeprav so bili opazni zneski	C
Na višino prihodkov, ki so se gibali med 297	m	144 ß (l. 1395) in 398 m 110 ß (l. 1399), je	C
so se gibali med 297 m 144 ß (l. 1395) in 398	m	110 ß (l. 1399), je v največji meri vplivalo	C
je dvignila prihodek gospostva za okoli 75	m	ß. V naslednjih letih je količina oddanega žita	C
5 ß za vedro) pa ga je dvignila za dobrih 30	m	ß. Višino izdatkov gospostva, ki se je gibala	C
izdatkov gospostva, ki se je gibala med 213	m	81 ß in 382 m 43 ß, so v tem času ob bolj ali	C
gospostva, ki se je gibala med 213 m 81 ß in 382	m	43 ß, so v tem času ob bolj ali manj konstantni	C
so v letih 1395-1399 znašali (po vrsti): 124	m	140 ß, 177 m 42 ß, 99 m 134 ß, 96 m 82 ß in	C
1395-1399 znašali (po vrsti): 124 m 140 ß, 177	m	42 ß, 99 m 134 ß, 96 m 82 ß in 191 m 150 ß.	C
znašali (po vrsti): 124 m 140 ß, 177 m 42 ß, 99	m	134 ß, 96 m 82 ß in 191 m 150 ß. Občuten delež	C
vrsti): 124 m 140 ß, 177 m 42 ß, 99 m 134 ß, 96	m	82 ß in 191 m 150 ß. Občuten delež so prispevala	C
ß, 177 m 42 ß, 99 m 134 ß, 96 m 82 ß in 191	m	150 ß. Občuten delež so prispevala tudi sredstva	C
v nakup posesti; predvsem v letu 1395 (78,5	m	ß), nekoliko manj pa štiri leta kasneje (32	C
ß), nekoliko manj pa štiri leta kasneje (32	m	ß). Kljub visokim izrednim izdatkom, ki so v	C
običajne (redne) izdatke (v povprečju okoli 120	m	ß letno), lahko njegovo poslovanje označimo	C
Višina celotnega prihodka (med 219 in 231	m	ß) se skorajda ni spreminjala.Do minimalnih	C
uspelo iztisniti od svojih podložnikov le po 125	m	ß. Vzrok za to je bila obsežna škoda na pridelku	C
bili zelo stabilni; nihali so med 92 in 117	m	ß in niti v vojnih letih ni prišlo do opaznejših	C
prišlo do opaznejših odklonov. Velika večina (92	m	ß) je odpadla na izplačila gospoščinskemu osebju	C
žitni) prihodki so znani le za eno leto (436	m	ß), vendar jih zaradi njihovega "rentnega" značaja	C
1493-1500 kar precej nihali: med 429,5 in 869,5	m	ß.Odstopanja so opazna v vseh segmentih; tako	C
zaslužki od prodaje vina (razpon med 27 in 110	m	ß) ter občasno olja (okoli 10 m ß letno), kar	C
med 27 in 110 m ß) ter občasno olja (okoli 10	m	ß letno), kar je hkrati edina sled za tovrstnimi	C
okviru zemljiških uradov, ki so s povprečno 386	m	ß letno prispevali 58% denarnih prihodkov.In	C
prvem četrtletju. Padca v letih 1494 (429,5	m	ß) in 1496 (432 m ß) sovpadata z obsežnimi terjatvami	C
Padca v letih 1494 (429,5 m ß) in 1496 (432	m	ß) sovpadata z obsežnimi terjatvami do uradov	C
do uradov iz naslova rent v skupni višini 254	m	ß za leto 1494 in 341 m ß dve leti kasneje.	C
v skupni višini 254 m ß za leto 1494 in 341	m	ß dve leti kasneje. V obeh ostalih letih, ki	C
visok denarni prihodek (l. 1493 je znašal 787,5	m	ß, l. 1495 pa 869,5 m ß), so bile omenjene terjatve	C
1493 je znašal 787,5 m ß, l. 1495 pa 869,5	m	ß), so bile omenjene terjatve precej nižje;	C
omenjene terjatve precej nižje; leta 1493 le 2,5	m	ß, dve leti kasneje pa 70 m ß.Deloma so k temu	C
leta 1493 le 2,5 m ß, dve leti kasneje pa 70	m	ß.Deloma so k temu prispevali tudi prihodki	C
znižanje terjatev do zemljiških uradov (278	m	ß) v letu 1498 sta ob razmeroma dobri beri v	C
sektorju spet nekoliko dvignila prihodek (717,5	m	ß), ki se je v naslednjih dveh letih znižal	C
v naslednjih dveh letih znižal za okoli 100	m	ß.Izrazita oscilacija denarnega prihodka v gornjegra	C
postopno spuščajo, se gibljejo med 329 in 428	m	ß.Vzroki za to tičijo v neenakomerni potrošnji	C
hausnotturff vnd tzerung) v letih 1495 (166	m	ß) in 1496 (192 m ß), ki niso podrobneje navede	C
tzerung) v letih 1495 (166 m ß) in 1496 (192	m	ß), ki niso podrobneje navede in jih za druga	C
izplačil duhovnikom in osebju (med 126 in 192	m	ß). 4) Gospostvo ljubljanskega stolnega kapitlja	C
Celotni prihodek se je gibal med 588 in 657,5	m	ß; razpon med najvišjo in najnižjo letno vsoto	C
najnižjo letno vsoto je bil torej slabih 70	m	ß.Med posameznimi segmenti prihodka na splošno	C
neizplačan znesek za odvetščino v višini 37,5	m	ß s strani uprave gornjegrajskega gospostva	C
obrok izkupička od prodaje neke hiše v višini 20	m	ß. Tudi pri izdatkih ni opaziti nobenih posebnosti	C
nobenih posebnosti. Gibali so se med 192 in 229	m	ß.Tu je slika (GRAF. 67) verjetno nekoliko popačena	C
urbanega. Donos neke zaokrožene posesti (izražen v	m	ß) je v tem primeru definiran kot skupni celotni	C
Kranjskem v 2. četrtini 15. stoletja med 68 in 460	m	ß, na Goriškem ob koncu 14. stoletja med 103	C
Goriškem ob koncu 14. stoletja med 103 in 288	m	ß ter v Marki sredi 15. stoletja med 65 in 415	C
ter v Marki sredi 15. stoletja med 65 in 415	m	ß); nesorazmerno visoke vrednosti so opazne	C
izstopa tako izrazito, vendar je donos (1488	m	ß) močno dvigovala neagrarna dejavnost (predvsem	C
bil celo višji od donosa goriškega urada (1316	m	ß).Pri deležu dobička v prihodku je v vseh treh	C
posameznih gospostvih precej razlikoval; od 0,297	m	ß/hubo (Lušperk) pa vse do 6,048 m ß/hubo (Hošperk	C
od 0,297 m ß/hubo (Lušperk) pa vse do 6,048	m	ß/hubo (Hošperk).Na njegovo vrednost so do določene	C
okviru obravnavanih posesti ni presegala 2,5	m	ß, kar je količnik rentabilnosti omejevalo na	C
štiridesetih letih 15. stoletja okvirno 4142	m	ß - velikost, izražena v številu hub, 1235	C
na Goriškem: donos ob koncu 14. stoletja 2282	m	ß -velikost 742 hub - delež dobička 68%. Koroško	C
Pliberk: donos v dvajsetih letih 15. stoletja 843	m	ß - velikost, izražena okvirno, 615 hub - delež	C
Kranjskem: donos ob koncu 14. stoletja 2170	m	ß - velikost 1415 hub - delež dobička okoli	C
škofije v Marki: donos sredi 15. stoletja 1474	m	ß - velikost 978 hub - delež dobička 52%. Gornjegra	C
škofije: donos ob koncu 15. stoletja okoli 1419	m	ß - velikost 1030 hub - delež dobička 45%.	C
škofije: donos ob koncu 15. stoletja okoli 650	m	ß - velikost 178 hub in okoli 500 enot desetinske	C
rentabilnosti deželnoknežjih posesti se giblje okoli 2,1	m	ß/hubo, medtem ko je pri posesti cerkvenih knezov	C
knezov okroglo trikrat nižji - med 0,614 in 0,784	m	ß/hubo.Iz vzorca očitno izpada le koroško deželnokne	C
koroško deželnoknežje gospostvo Pliberk (0,973	m	ß/hubo). Čeprav so na prvi pogled rezultati	C
naslednje vrednosti: goriška deželnoknežja posest 2	m	22 ß, kranjska deželnoknežja posest 1 m 76	C
posest 2 m 22 ß, kranjska deželnoknežja posest 1	m	76 ß, gornjegrajsko gospostvo 1 m 58 ß, krška	C
deželnoknežja posest 1 m 76 ß, gornjegrajsko gospostvo 1	m	58 ß, krška škofijska posest v Marki 1 m 49	C
gospostvo 1 m 58 ß, krška škofijska posest v Marki 1	m	49 ß in freisinška škofijska posest na Kranjskem	C
in freisinška škofijska posest na Kranjskem 1	m	24 ß. Vrednosti so izračunane na sumarni ravni	C
imamo ohranjene obračune iz istega časa (2994	m	ß) za kakih 15% odstopa od izračunane vrednosti	C
kakih 15% odstopa od izračunane vrednosti (2609	m	ß), vendar se zaradi večje primerljivosti z	C
Kranjskem skupaj z istrskimi znašal okoli 5883	m	ß.To je predstavljalo približno 2,5-krat manj	C
deželnoknežje posesti na Goriškem je bil z 2282	m	ß nekoliko pod ravnijo habsburških posesti na	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani