m (1.701-1.800)

1423 pa dobrih 242 m ß). Pretežni del, 144	m	ß ali 75%, je odpadel na varovanje gradov in	C
prejemal 100 mark, guštanjski 20, nadaljnjih 20	m	ß je bilo namenjeno oboroženi posadki, medtem	C
povišanja oskrbnikove plače celo občutno višja (200	m	ß ali 87% izdatkov).Med ostalimi izdatki najdemo	C
variabilne potne stroške in sprotno porabo (dobre 4	m	ß oz. 2% v letih 1392-1393 in 31,5 m ß oz. 16	C
dobre 4 m ß oz. 2% v letih 1392-1393 in 31,5	m	ß oz. 16% v letih 1422-1423), nakupe voska in	C
za cerkveno razsvetljavo (povprečno okoli 4	m	ß ali 1-2%), običajno izgubo (med 13 in 15 m	C
m ß ali 1-2%), običajno izgubo (med 13 in 15	m	ß oz. 5-7%) ter gradbena dela, ki so se omejevala	C
vzdrževanje (v letih 1392-1393 povprečno 11	m	ß ali 5%).Dokumentirana izplačila so bila v	C
gospostva je ob koncu 14. stoletja znašal okoli 670	m	ß ali 73,5% letnega prihodka, tri desetletja	C
tri desetletja kasneje pa nekoliko manj, 605	m	ß ali 71,7%.Visok odstotek je posledica velikosti	C
začetku dvajsetih let 15. stoletja z okoli 400	m	ß predstavljal 52% letnega prihodka. Pridobljeni	C
nakazil; leta 1422 denimo 568 dukatov (okoli 421	m	ß).Določen del sredstev je oskrbnik izdajal	C
Ob prodaji Goriškim - kupnina je znašla 470	m	ß - je bil njegov letni donos ocenjen na presenetljivih	C
pomembno mitninsko postajo, katere letni donos (180	m	ß) je nekako dvakrat presegal dohodke od tamkajšnje	C
predstavljali: dac na trgovski promet (137	m	ß), mitnina (58 m ß) in deželsko sodišče (21	C
dac na trgovski promet (137 m ß), mitnina (58	m	ß) in deželsko sodišče (21 m ß). Nekako istega	C
), mitnina (58 m ß) in deželsko sodišče (21	m	ß). Nekako istega ranga so bili dohodki od daca	C
daca in mitnine v goriškem uradu (skupaj 250	m	ß), vendar tu še zdaleč niso dosegali primerljivega	C
donosom med 100 in 200 markami; Rihemberk (194	m	ß oz. 7% skupnega prihodka), Švarcenek (177	C
ß oz. 7% skupnega prihodka), Švarcenek (177	m	ß oz. 6%) in Spodnji Kras (103 m ß ali 4 %)	C
Švarcenek (177 m ß oz. 6%) in Spodnji Kras (103	m	ß ali 4 %). Povprečni donos na posestno enoto	C
in četrt. Največji je bi v goriškem uradu (2	m	97 ß), nekoliko manjši (blizu dveh mark) v uradih	C
mark (23%) je prinašala goriška, nekaj manj (58	m	ß ali 18%) pa latisanska mitnina.Ostalo je pripadlo	C
okoli 175 mark, v Latisani pa nekoliko manj, 137	m	ß.To je bila hkrati tudi edina obdavčitev mestnega	C
Čeprav so podatki ohranjeni le za Planino (13	m	ß) in Latisano (21 m ß), morebitna kompletna	C
ohranjeni le za Planino (13 m ß) in Latisano (21	m	ß), morebitna kompletna podoba zaradi relativno	C
markami predstavljal 58%; od tega 42% (1166	m	ß) žito, 7% (197 m ß) vino, 6% (178 m ß) drobnica	C
predstavljal 58%; od tega 42% (1166 m ß) žito, 7% (197	m	ß) vino, 6% (178 m ß) drobnica, 2% (42 m ß)	C
(1166 m ß) žito, 7% (197 m ß) vino, 6% (178	m	ß) drobnica, 2% (42 m ß) poper in 1% (19 m	C
197 m ß) vino, 6% (178 m ß) drobnica, 2% (42	m	ß) poper in 1% (19 m ß) perutnina.Preostalih	C
178 m ß) drobnica, 2% (42 m ß) poper in 1% (19	m	ß) perutnina.Preostalih 42% je s 1146 markami	C
uradu je ločeno dokumentiran primanjkljaj (104	m	117 ß), znan je tudi del dobička v višini 257	C
117 ß), znan je tudi del dobička v višini 257	m	51 ß, nedoločljivih pa je 747 mark.Od tega sem	C
obračunskem letu 1397 - po takšni interpretaciji - 547	m	ß.Podobno sem postopal pri rihemberškem uradu	C
rihemberškem uradu; od skupne nerazčlenjene vsote 195	m	94 ß sem med izdatke uvrstil 70 mark, torej	C
torej upoštevam izplačani dobiček v višini 125	m	94 ß, in pa pri mitnini v Latisani, kjer sem	C
mitnini v Latisani, kjer sem od skupne vsote 105	m	151 ß štel med izdatke naturalni del (47 m 15	C
105 m 151 ß štel med izdatke naturalni del (47	m	15 ß), pri čemer upoštevam izplačani dobiček	C
čemer upoštevam izplačani dobiček v višini 58	m	136 ß. Ob koncu 14. stoletja so izdatki goriških	C
Tako najdemo v letu 1397 med izdatki kar za 582	m	ß žita, kar predstavlja polovico vseh tovrstnih	C
okoli 64%, denar s 27%, drobnica s 3% (ok. 26	m	ß) in perutnina z 1% oziroma 6 markami (GRAF	C
markami (po obdobjih: 1396-1400, povprečno 1620	m	ß; 1437-1448, 1436 m ß; 1476-1490, 1343 m ß	C
1396-1400, povprečno 1620 m ß; 1437-1448, 1436	m	ß; 1476-1490, 1343 m ß; 1493-1500, 1545 m ß	C
1620 m ß; 1437-1448, 1436 m ß; 1476-1490, 1343	m	ß; 1493-1500, 1545 m ß) oziroma med 86,5 in	C
1436 m ß; 1476-1490, 1343 m ß; 1493-1500, 1545	m	ß) oziroma med 86,5 in 90% celotnega prihodka	C
tega so z okoli dvema tretjinama (oz. 949-1203	m	ß) predstavljali urbarialni dohodki, okrog 15	C
predstavljali urbarialni dohodki, okrog 15% (224-270	m	ß) je prinašal podložniški davek, 10% (139-193	C
je prinašal podložniški davek, 10% (139-193	m	ß) desetina, en odstotek (6-21 m ß) pa je odpadel	C
10% (139-193 m ß) desetina, en odstotek (6-21	m	ß) pa je odpadel na izredne dajatve. Od neagrarnih	C
Od neagrarnih dejavnosti sta 6-9% (90-149	m	ß) letnega dohodka prinašala mitnina in sodstvo	C
pogojno rečeno, gostinska dejavnost (32-40	m	ß) in mestni davek (40 m ß) (GRAF. 33). Vse	C
gostinska dejavnost (32-40 m ß) in mestni davek (40	m	ß) (GRAF. 33). Vse skupaj je ob koncu 14. stoletja	C
skozi 15. stoletje rahlo padal (1437-1448, 1660	m	ß; 1476-1490, 1517 m ß); trend se je obrnil	C
padal (1437-1448, 1660 m ß; 1476-1490, 1517	m	ß); trend se je obrnil šele v zadnjem desetletju	C
desetletju, ko se je celotni dohodek gospostva s 1718	m	ß spet nekoliko bolj približal nekdanjemu stanju	C
odmaknjeno staro naselbinsko jedro Dovje (1	m	30 ß), vendar je zaradi svoje majhnosti izkazovalo	C
dohodka) se je delila na manjši denarni (okoli 57	m	ß) in večji naturalni del (v denarni protivrednosti	C
15. stoletja je znašala nekako med 62 in 73	m	ß.Do leta 1439 se je skupaj z ostalimi dohodki	C
višini okoli 80 mark. Leta 1397 je znašal 75	m	ß, kar je načeloma veljalo tudi v naslednjih	C
znesek v letih 1399 in 1400 dosegal le po 40	m	ß.Ta vsota se je ustalila in ostala v veljavi	C
stoletja (v obdobju 1396-1400 med 434 in 1296	m	ß in v letih 1437-1441 med 662 in 1174 markami	C
je opaziti precejšen razkorak: 1396-1400, 925	m	ß; 1437-1441, 846 m ß; 1476-1490, 596 m ß in	C
razkorak: 1396-1400, 925 m ß; 1437-1441, 846	m	ß; 1476-1490, 596 m ß in 1493-1500, 772 mark	C
925 m ß; 1437-1441, 846 m ß; 1476-1490, 596	m	ß in 1493-1500, 772 mark.Prav tako je precej	C
devetdesetih let 15. stoletja gibala nekje okoli 250	m	ß (okoli 27%).Ob koncu tridesetih let je znesek	C
letih. Njihova vsota je znašala v povprečju 408	m	oziroma 56% letnih izdatkov. Ob koncu 14. stoletja	C
za različne obrtnike - v povprečju okoli 60	m	ß - redno dosegali približno desetodstotni delež	C
gospostva se je gibal v povprečju med 94 in 105	m	ß (10-17%), deloma kot posledica opustelosti	C
Do največjega izpada podložniške oddaje (157	m	ß) je prišlo leta 1476, ko so Turki med svojim	C
27 in 39% (povprečje obdobij: 1396-1400, 251	m	ß; 1437-1441, 326 m ß), pozneje je nekoliko	C
obdobij: 1396-1400, 251 m ß; 1437-1441, 326	m	ß), pozneje je nekoliko upadel; v sedemdesetih	C
sedemdesetih in osemdesetih letih na povprečno 183	m	ß (31%), občutneje pa se je zmanjšal v devetdesetih	C
habsburške vojne, je npr. gospostvo porabilo 286	m	ß, 6 gld in 240 modijev ovsa (v vrednosti 40	C
6 gld in 240 modijev ovsa (v vrednosti 40,5	m	ß) za vzdrževanje vojaške posadke. Po najstarejših	C
obdobju 1476-1477 - kar 77% letnega prihodka (1084	m)	, vendar je dveletni interval prekratek za kakršnekoli	C
določena na 532 mark dunajskih pfenigov (= 266	m	ß), iz česar je bil Gašper upravičen do plačila	C
mark. Celotna zakupnina je torej znašala 1382	m	dW, zakupni rok pa se je iztekel 24. aprila	C
obračuna iz let 1467-1469 znašali okoli 252	m	ß.Če bi Esenkofer še naprej prejemal plačilo	C
prejemal skoraj za polovico nižjo plačo - 44	m	135 ß - vendar so ostali izdatki (v povprečju	C
ostali izdatki (v povprečju letno okoli 102	m	ß) redno prispevali k letnemu primanjkljaju	C
redno prispevali k letnemu primanjkljaju ok. 60	m	ß.Verjetno je prav iz tega razloga novi škof	C
krških gospostev v času urbarja iz l. 1404 so po	M.	Kosu naslednji: Vitanje 30,54%; Podčetrtek 20	C
značilnosti. Veliko večino letnega donosa so s 1036	m	ß (70%) v obdobju 1424-1452 oz. s 1304 markami	C
prvem obdobju ne srečujemo, v drugem pa je s 50	m	ß prihodka od zemljiške posesti primaknila triodstotni	C
še močno nihali (npr. v Vitanju med 184 in 50	m	ß, v Mokronogu med 133 in 60, v Anderburgu med	C
Mokronogu med 133 in 60, v Anderburgu med 99 in 40	m	ß), se v letih 1467-1471 niso več spreminjali	C
zaradi devalvacije (glej spodaj) tako realno (343	m	ß) kot tudi procentualno (20%) upadla.Dohodki	C
Mokronogu iz tega naslova zbrala vsega skupaj 23	m	ß, v šestdesetih in sedemdesetih pa se je vsota	C
(med letoma 1424 in 1452) znašal okoli 1474	m	ß.Pri tem sta več kot polovico prispevali gospostvi	C
kot polovico prispevali gospostvi Vitanje (415	m	ß ali 29%) in Mokronog (325 m ß, 22%), dobro	C
gospostvi Vitanje (415 m ß ali 29%) in Mokronog (325	m	ß, 22%), dobro četrtino Podčetrtek (247 m ß	C
325 m ß, 22%), dobro četrtino Podčetrtek (247	m	ß, 17%) in Bizeljsko (157 m ß, 11%), ostalo	C
Podčetrtek (247 m ß, 17%) in Bizeljsko (157	m	ß, 11%), ostalo pa je odpadlo na tri manjša	C
odpadlo na tri manjša gospostva: Anderburg (114	m	ß, 8%), Pilštanj (112 m ß, 8%) in Lušperk (65	C
gospostva: Anderburg (114 m ß, 8%), Pilštanj (112	m	ß, 8%) in Lušperk (65 m ß ali 5%) (GRAF. 43	C
8%), Pilštanj (112 m ß, 8%) in Lušperk (65	m	ß ali 5%) (GRAF. 43/a).Povprečni donos na hubo	C
Lušperk, Anderburg in Podčetrtek) pa med 1	m	41 ß in 1 m 29 ß (TAB. 35). V obdobju med 1467	C
Anderburg in Podčetrtek) pa med 1 m 41 ß in 1	m	29 ß (TAB. 35). V obdobju med 1467 in 1471 je	C
64 markami predstavljali 9%, enak delež (63,5	m	ß) pa gradbena, predvsem vzdrževalna in nekatera	C
izdatkov, medtem ko je presenetljivih 29% ali 205	m	ß odpadlo na t. i. neopredeljive stroške.V to	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani