kvišku (656-755)

iskrile oči in sklonil se je v postelji na pol	kvišku.	Pretreslo me je to divje sovraštvo, ki je donelo	A
Čiv-čiv!« je oponašal starec vrabce, ozrl se	kvišku	na visoki kap, kjer je čepelo celo krdelce malih	A
prijazno z repom . / . / stran 16 . / migljaje,	kvišku	ob njenem krilu.Obrnivši se, ugleda pred seboj	A
nesrečni dolgčas ti!« In potem puhne gost oblak	kvišku	proti stropu, katerega so kinčale lepo zavite	A
to, močno pušivši svojo cigareto in gledajoč	kvišku	v strop. Vinko je obrnil za trenutek svoj pogled	A
puhanje Gernaua, ki je pošiljal okrogle oblačke	kvišku.	»Pa čuj, Vinko,« prične zopet, »katero mitologično	A
nosi stari razval; od tod je treba peš korakati	kvišku.	Gernau je vozil z iskrimi Rogulinovimi konji	A
severne gore, za katerimi so v jasni daljavi	kvišku	kipeli beli vrhunci snežnikov. Bilo je že pozno	A
čul ni. Čez nekoliko časa se je spel baron	kvišku	in vravnal svoje otrple ude.Stopil je počasi	A
robčevem oglu. »Gernau!« vzklikne in plane	kvišku.	Ta preloži po stari navadi svoje ostrožene pete	A
bilo tudi res in ko bi imel priliko speti se	kvišku,	držali bi se ga vendar vedno okovi kmetskega	A
bo pil naš Jaka!« pravi oni ter dvigne roki	kvišku,	kakor bi že videl Jakoba, žerinjskega kočijaža	A
molelo je le nekoliko trohlih hrastovih kolov	kvišku.	Okoli pa je raslo sivkasto vrbičevje in dve stari	A
pesku pod skrajnim kostanjem, pogledali sta obe	kvišku	in začudenje, videti čisto tujega gospoda tako	A
nekaj ričeta v skledi. Tujec se je sklonil	kvišku	in zajel nekajkrat, pa potem spet odložil žlico	A
tega.« Capin se je po teh besedah vzpel na pol	kvišku	in zaječal: »Jaz sem tvoj oča!«	A
S svojim praktičnim realizmom si je pomagal	kvišku	in sedaj je bil samostojen »paša« v lepem kraju	A
nikdar človeška noga. Krog in krog je molelo	kvišku	razpokano skalovje v neotesanih surovih kosih	A
poda list, katerega prebravši, Jaroslav veselja	kvišku	poskoči, kajti tu je bilo zapisano, da bode	A
je stal naš Jaroslav in srdito je dvigal roki	kvišku	ter prisegal k vsem bogovom, da nikdar več nobene	A
gozdovem robu moli divji žafran svojo glavico	kvišku	izpod listja.Saj pravi Heine: Philister im	A
»Ne, ne bom!« In že se je sklonil	kvišku!	»Pa stoj!«	A
je fantu. Marko je res sunil drevo z vso silo	kvišku,	da je hlapec skoro omahnil; a potem je vendar	A
da mu je jok najbliže. A nakrat je planil	kvišku,	porinil leseno žlico, ki je ležala pred njim	A
našim Markom in ga zleknil . / . / stran 50 . /	kvišku	ter potem pred vrata na prosto, kjer se je jutranji	A
A ker se to vendar ni zgodilo, skočil je	kvišku	in se oklenil starega moža. »Boter, boter, vi	A
!« »Šema ‒ neumna!« zarjove Šimon in plane	kvišku!	Obenem z njim pa je planil tudi njegov stari	A
pade. Enkrat, dvakrat poskuša še zravnati se	kvišku,	potem pa se zlekne mirno po mehkem ležišču in	A
zagoriškem zvoniku pa bije ‒ štiri. Vid se skloni	kvišku,	mane si zaspane oči in stresa se od mraza.	A
Topolščak je potegnil dvakrat zaporedoma rame	kvišku.	»Pa veliko ima s seboj!	A
Pa pri vsej varčnosti vendar ni mogel prav	kvišku.	Danes pa mu je nekaj čudnega zvenelo po ušesih	A
irhastih hlač in ga dvig . / . / stran 39 . / nil	kvišku.	Nad njim, toliko da jo je mogel doseči, štrlela	A
Ti, deklina,« dejal je osorno in se povzpel	kvišku,	»kaj pa imaš ti z Miklavžem?Vprašal te nisem	A
Abadon odnese Samorada skozi zidno udrtino	kvišku	v zrak.Za njima se velik del ječe podere ter	A
človeške pridnosti; krivoprisežniku držim desnico	kvišku,	da se znebi poštene svoje dolžnosti; učenjaka	A
je umrl brez slave. Naglo sem potem plezal	kvišku	na lestvi slave in učenosti ter bil končno imeniten	A
je treba idealnosti, povzdigati morajo duha	kvišku	in krotiti sebične strasti, ker človek ne živi	A
po stezah vere in nravnosti, omike in svobode	kvišku	k idealnim smotrom, in sicer tolikanj, da se	A
dano, častno je že samo na sebi in za plezanje	kvišku	prikladnejše nego velike duševne zmožnosti.	A
ali puh iz brezna mu odnese breztehtno telo	kvišku,	da tako skozi vrtince soparov in pen, vrvečih	A
stran 49 . / Hodili smo od Velega polja dalje	kvišku	in lahko, kakor da nas nosijo peruti.V hipu	A
zmaj je tiščal in vzdigoval skalne skladove	kvišku,	gora je rasla in že bila tolikšna kakor Triglav	A
gleda nekaj trenutkov strmo predse. Potlej se	kvišku	zgane in čelo se mu razjasni.Seže nam vsem zopet	A
Na koncu robatega, strmega grebena je treba	kvišku	vstati in se oprijeti gole stene Velikega Triglava	A
stran 239 . / Ujamem jo z roko in dvignem	kvišku.	Deček si ni dal dopovedati, da tista kača ni	A
da bi strele grom zadel na njeno uho, odskoči	kvišku	in pogleda skozi grmičje na plano...In glej, tamle	A
je, da je on; zakaj ji je tako utripalo srce!	Kvišku	plane, zdaj ga ne sme videti, on je ne sme videti	A
vse okoli njega. Pri tej priči plane Perun	kvišku,	vrtne duri se nanagloma odpró in pred gospodom	A
gospoda, ki mu je ležal na strani. Záboj plane	kvišku,	gre oglarju naproti ter mu razloži o kratkem	A
prestriže mu dekle besedo, sklonivši se ponosno	kvišku	pred njim. Nikoli prej ni bila tako lepa Zora	A
220 . / bi ne bila Barba pri tej priči planila	kvišku	ter prestregla jo v svoje naročje.Dekle se oklene	A
bremenom; zdaj pa zdaj se je katera nagloma	kvišku	vzpela, ko je z nje zdrsnil južni sneg.Tih mrak	A
Led je bil prebit. Gospod Mirodolski plane	kvišku.	»Vi veste, kje je moja hči?« zavpije.	A
veverica spleza dekletce po lestvicah ob stebru	kvišku,	vrhu stebra postoji, potem začne počasi stopati	A
potem po drugi nogi; nato leže vznak, skoči	kvišku;	lovi se, kakor da bi padala, in zdaj - srce	A
vil med skalovjem peneč potok; gole peči so	kvišku	molele ob straneh in med njimi so siromaško	A
tja po dolini; slednjič je kakor srdit planil	kvišku	ter stresnil glavo, kakor da bi se hotel siloma	A
ko pride oče. Njegove stopinje jo zdramijo;	kvišku	plane, okoli vratu se oklene očeta in strastno	A
se prikaže Metka iz gozda, kakor blisk plane	kvišku	in jo pozdravlja z veselim lajanjem (ki je bilo	A
žlice in skledo. Na pol miže se plazi, rep	kvišku	držeč, proti mizi; grede se leno podrgne ob	A
obotavljajo, postopajo okrog nje, zaganjajo se	kvišku	ter nagajivo kljujejo rdeči podbradek materi	A
ti me ne ljubiš!« zavpije Valentin in skoči	kvišku,	»ti me ne ljubiš!Ko sem v daljni deželi zdihoval	A
v obe roki skrival. Čez nekoliko časa plane	kvišku,	sname puško s stene, obesi jo čez ramo ter gre	A
pri tej priči po vseh udih žalujočo deklico.	Kvišku	plane in oklene se z obema rokama svojega ljubega	A
potem nastane tihota okrog. Preplašena planeta	kvišku.	Dekle seže po vrču in odide hitro domov.	A
ko jo ogovori, obide strah deklico, ki skoči	kvišku	in prime jo za roke.Roke so trde in mrzle.	A
šentjernejčana.« Podgorec, to začuvši, plane	kvišku,	ponudi velikanu čutaro in veli: »En bokal ga	A
jo poljubi in objame. Vila se predrami, skoči	kvišku	in ustreli Petroviča v srce.Mrtvi junak leži	A
stiske in težave. Zdrav in vesel sem skočil	kvišku	in se oziral zopet po znanem svetu.Videl sem	A
Na strmem klancu zadene voz ob skalo, odskoči	kvišku	in se postavi navpik.Notburga in Žandelj odletita	A
silnih smrek, katera so potem izpustili nazaj	kvišku	in ga tako raztrgali.Grad njegov so oplenili	A
hrščale in pokale, ko jih je dvigal in silil	kvišku,	izpodletelo mu je gotovo stokrat, preden se	A
ne stane nič več truda kakor hoja. Drknil je	kvišku	tako brzo in zlahkoma, kakor da ga poteže kaka	A
»Vidiš, Jakob! Tako gre ta reč	kvišku,	če ima človek glavico. Včasi sem naredil tako	A
sosed, da so babe vse hudičeve, vrže Peter glavo	kvišku,	se zakrohota in pravi: »Tudi jaz tako mislim	A
navzdol in se dotikali skoraj stebrov, molečih	kvišku.	Iz vrat je pihala po eni plati mrzla sapa, da	A
se mu zdi, kakor da bi ga potegnila neka roka	kvišku,	ali brez bolečine.Ko ga postavi zopet na zemljo	A
spet pri štoru, obešeni telebi na tla, skoči	kvišku	in plane vnovič na moža pri štoru in tako se	A
spokornika in se priklanjal križu, potem pa zletel	kvišku	in zginil.Tudi pozneje je prišel h križu vsako	A
/ stran 46 . / Steza je zavila naravnost	kvišku.	Bila je tako strma, da so se komaj komaj vlekli	A
nesel preko vode. Na oni strani pa sta splezala	kvišku	med skalami, ki jih je bil poln globoki jarek	A
že visoko tam gori. Počasi sta se premikala	kvišku,	ker sta morala biti pre vidna in sta morala	A
vso silo se je oprijel vrvi in se je zaganjal	kvišku,	da ga je po dlaneh skelelo.Samo enkrat je še	A
gotovo sem Kekec ... « In deček se je vzpenjal	kvišku,	da mu je skoraj sapa pošla.Nič več se ni ozrl	A
« S poslednjimi močmi se je poganjal Kekec	kvišku.	A glej ‒ stena tu gori ni bila več tako gladka	A
je kar zasmejal. Lahkotno se je vzpenjal zdaj	kvišku	‒ urno, urno kakor veverica.Ozrl se je navzgor	A
stopnicah s podstrešja desetar Janez, dvigal prst	kvišku	in stokal.»Od vraga me je neka žival na podstrešju	A
beli, počasi in drug za drugim, držali so roke	kvišku.	Spremljal jih je vod tretjega bataljona z brzostrelka	A
top. . /\ .. stran 127 . \/ Vsi smo se ozrli	kvišku,	ker smo zaslišali brnenje.Visoko je letelo italijans	A
k materi in vsem bo lepo in dobro.« Pogleda	kvišku	in Zorki pokaže oblak, ki se bliža.Vidi, da	A
Zorka ima razmršene lase, ki jih veter dviga	kvišku.	Mirko se še enkrat ozre v strmino, kjer mati	A
domača pokrajina. Slivnica je skrivnostno strmela	kvišku.	V njenem žlebu se je med smrečjem skrivala cerkvica	A
podkupnine. Čez teden dni je vrgla Berganta	kvišku	novica, da si je Repnikov Polde kupil konja	A
imel,« je poudaril Vinko in dvignil kozarec	kvišku.	»Rečem ti, samo Dana ti manjka, pa bi bil srečen	A
znamenju je klečala ostarela ženska in dvigala	kvišku	roke.»Ne more in ne more ga pozabiti,« je tiho	A
zdavnaj ovenele! Krt modruje, žarkov išče,	kvišku	rije, prav v oči blesteče sonce mu posije.	A
začela ustavljati. Vihra je dvigala nozdrvi	kvišku,	Hasanov konj je naglo premikal ušesa.Z začudenjem	A
rezgetanje. V tem trenutku se je Hasanov konj povzpel	kvišku	in se koj nato ustavil. »Gospodar,« je izpregovoril	A
kri tekla curkoma s čela, zdaj zopet skakali	kvišku	in skoro kričaje odgovarjali na škofovo molitev	A
prevlako, da je na vseh koncih udaril plamen	kvišku.	Juri je videl v taborišče svojih sovražnikov	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  156 256 356 456 556 656 756 856 956 1.056 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani