Cvetana obupno zakriči in se zažene v prepad. Samorad skoči za njo, ali puh iz brezna mu odnese breztehtno telo kvišku, da tako skozi vrtince soparov in pen, vrvečih pod njim, niti ne more uzreti valov, ki so vase sprejeli truplo Cvetanino. Dolgo je bil Samorad kakor nezavesten in igrača sopotov in vrtincev, ki so ga dvigali in sukali nad valovjim grobom nesrečne Cvetane.