Šel je v jamo in korakal naprej in naprej, dokler je prišel do visokih vrat. Na obeh straneh vrat so stali črni stebri in odzgoraj je videl druge črne stebre, ki so viseli navzdol in se dotikali skoraj stebrov, molečih kvišku. Iz vrat je pihala po eni plati mrzla sapa, da bi bil Marko kmalu zmrznil, po drugi plati pa je pihal vroč veter, ki bi ga bil skoraj sežgal; prav po sredi bilo je mirno, niti mrzlo niti vroče.