komaj (2.901-3.000)

klonil je glavo globoko do kolen in je zadremal.	Komaj	je še dobro zadremal, ga je vzdramil birič;	A
jih nisem spoznal z očmi in še spomin jih je	komaj	spoznal.Kako bi?	A
v opoldanskem soncu. Šimen je zavzdihnil in	komaj	da je dobro ležal, je zadremal.Obraz je imel	A
vzdihovali v sanjah. . / . / stran 186 . /	Komaj	so zaspali, se je vzdignil mesec izza hriba	A
Prisojniški se je zvil kakor jež, še nos se	komaj	kaže iznad rokava!Mirno počivata in vendarle	A
temno, bridkostno in nespametno. Opolnoči še	komaj	huda slutnja, ob rani zori črna skrb.Vsi pravičniki	A
noge so bile vajene in so mu same kazale pot.	Komaj	pa se je približal meji, ga je nekdo potrkal	A
»Na noge!« se spomni Juranov, kakor bi se	komaj	prebudil iz odrevenelosti. Poskoči, se iztrga	A
jahance in kakega svojca, sam pride na obisk	komaj	vsake kvatre, grad prepušča v varstvo oskrbnikom	A
Mrzljaki, Kuniči in Rosopanjci. Ni jim prijetno tu,	komaj	čakajo, da mine nevarnost, toda na varnem so	A
Hej, na konje, sokoliči!« ‒ kliče, ko se znači	komaj	prvi zor določenega dne.Danes je nestrpen, boji	A
raduje z družbo in vsa svatba tembolj oživi. A	komaj	se nagne dan in ko se prične večerni mrak zgrinjati	A
bojim, toda obkoljeni bi bili izgubljeni. In	komaj	še deset nas je, šest jih leži na tleh, a onih	A
meket drobnice se čuje izza raztrganih bajt. A	komaj	se prikaže prapor graničarjev izza holma, završi	A
plenicah, ko začuti utrip očetovega srca ... Toda	komaj	nekaj ur uživa Herbart rodbinsko srečo, ko ga	A
na Reko, tam se vkrca na jadrnico ‒ in se še	komaj	pravočasno vrne v Senj.Že z morja spozna, da	A
pljuvati v morje.« . / . / stran 90 . / In res:	komaj	je bil sklenjen mir, vdere močnejši turški korpus	A
jim slone na vratu, pripravljeni na skok. Toda	komaj	dosežejo sredino Une, že butne z desnega brega	A
mu ni hotela biti pokorna, a gazdarici sem jo	komaj	iztrgal, da je ni zaklala.Prodam jo za vsako	A
osamljeni ... Pomozi Bog!« »Gott ... « dahne dvorana	komaj	slišno za odhajajočim. Herbart zunaj pomišlja	A
zastoka žena. »Nikoli te ni, lastni sinovi te	komaj	poznajo ...«	A
žene k cilju. Molče gre ravno smer, Mordaks ga	komaj	dohaja. Pobrežje oživi, posadka se zgane, v	A
ali pa so že pomrli.« Špehar se prestopi, de	komaj	slišno: »Elija Gregorič ... « »Elija Gregorič	A
leže noč. V grad dahne miren molk, ki ga kali	komaj	slišen proliv Kulpe, peneče se v svojo večno	A
Juran zre mrko in naravnost, a glava mu počasi,	komaj	vidno klone. »Čakaj, glej,« se okrepa Herbart	A
zre v zapovednika, toda junakom klonejo glave,	komaj	vidno, v tresljaju se jim povešajo oči. Zadah	A
bila zakasnila s svojimi usahlimi pljuči in je	komaj	mogla verjeti, da je res: da sta pred njo vstopila	A
sama nadlega me je... umrla bi.« Bolnica je	komaj	opazila, da je prednica stopila k vratom, jih	A
Tih, hropeč kašelj ji je zahlipal iz prsi,	komaj	slišen je bil njen glas.V njenem bolno cvetočem	A
obrabljeni listnici, da se ga je gospa mati	komaj	s koncem prstov dotaknila. Sestra Ljudmila je	A
stal Ženin ob nevesti, ki je srečna drhtela in	komaj	slišala, da njej pojo orgle in pesem: »Pred	A
Čudna žalost, strah in bridkost sta jo obdala,	komaj	je vedela, kaj govori. »Ni zaradi tega	A
Pečanka se je vsled tega spet razgrela in	komaj	je prišla k sapi, je zakričala. »Kdo	A
okni, v vasi je visela že leta in leta stara,	komaj	še jasna slika v starem, okrhanem okvirju: veliko	A
etlorumenem trikotu. Pod očesom pa je bila zapisana s	komaj	še čitljivimi črkami večna resnica:	A
začutila Anica nekaj tako bridkotrpkega, da je	komaj	vedela, kaj je to.Nehote so ji prišle solze	A
Anico dnevi, ki so napravili iz otroka ženo.	Komaj	je bila Anica stara trinajst let, ko je izgubila	A
tašča, »ali se ti ne zdi, da je trdno in lepo?	Komaj	še sem dobila to.Po goldinarju je.	A
proti Anici. Že je hotela pobegniti Anica, ali	komaj	je čutila dovolj moči.In tedaj se je nekaj zgodilo	A
zpremenilo. Vendar pa se je začelo že zgodaj zjutraj,	komaj	se je bilo pokazalo solnce, nekam megliti, in	A
vedno iščočega po senu izgubljeni goldinar s	komaj	še tlečo, gori omenjeno iskrico. Anže	A
na njo. Nekaj krvi je prišlo v njegovo lice,	komaj	slišno je zašepetal: »Pojdiva.«	A
prepošten.« »Vi mislite, da ni poštena,« je	komaj	slišno zašepetal. »Ne mislim tega,«	A
Spi!« je zašepetala Anica in vstala in odšla.	Komaj	pa je bila odšla, je odprl oči in gledal v somrak	A
moža senca, dasi tako rahlo, da jo ona sama	komaj	sluti, ali da je padla vendar, tedaj je Anica	A
je bila začela vikati, ko je zagledala kri.	Komaj	ji je Anica dopovedala, da naj bo tiho in naj	A
mara govoriti, in poslovila se je od njega s	komaj	slišnim pozdravom »lahko noč«.To jo je vznemirilo	A
vendar ve bolnik, kakšno bolezen ima. On ve	komaj,	da je bolan.Juri pa niti tega ni vedel, toliko	A
odkoračil z nevidnim nasmehom na licu, češ: »Ta je	komaj	čakala, kar gorke mi je stisnila te goldinarje	A
malodušno Šime. »Kar je, je, sinoči sem mu	komaj	ušel, če danes ne dobi denarja nazaj, potem	A
»Glej, Šime je vedel.« * * *	Komaj	je bila odšla Katra, je prilezel od nekod Luka	A
izginilo trideset goldinarjev.« Anica se je	komaj	še ujela za mizo, da ni omahnila.Zdelo se ji	A
je šinila skozi vežo v mrzlo, zvezdnato noč.	Komaj	pa je bila storila par korakov, se ji je zazdelo	A
tam za te smrt. Juri je bolan in povrhu te	komaj	več ljubi.Saj je popolnoma slep za vse v rokah	A
čital dalje: ko po mene grejo svati;	komaj	vi ste me rodili, že ste hčer me zaročili	A
ti sunki so postajali tako hudi, da je Anica	komaj	še molče prenašala. Zunaj je bilo čuti	A
uprtih nepregibno na njo. »Kdo je?« je odprla	komaj	slišno Anica usta.Na vratih pa so bile še vedno	A
Tako je vsaj Anže mislil: »Za me bi bilo	komaj	dovolj, za oba je pa bilo, in zato sem sit.	A
odgovoriti. Potem pa se mu je izvilo plaho in	komaj	slišno: »Ali si, ali nisi?«	A
Pa ne bi jokala. Že pri pljučnici smo vas	komaj	rešili, pa še to je prišlo.Oh, Bog ve, da bi	A
v vasi, ki je znal govoriti tako, da sta ga	komaj	»gospod« in učitelj umela.In ta dva sta bila	A
In to je hudo zjezilo Katro.	Komaj	se je zadrževala, da je ohranila navidezno mirnost	A
dihala okoli nje. Ni bilo strahu, ne čakanja,	komaj	nekako neprijetno čustvo zapuščenosti se je	A
Še muhi ne stori žalega.« »	Komaj	je okrevala.Je imela koze.«	A
pajka se je začudila in prestrašila Marjanica.	Komaj	je bila zaspala, ko jo je zbudil nenavadni šum	A
Bog ve!	Komaj	je bil prišel zdravnik na Peč in ogledal Katro	A
ležal na licu in hitela je, da jo je orožnik	komaj	dohajal... 32.	A
Marjanica zagledala v svoje veliko začudenje Anico.	Komaj	se je premagala, da je ni objela.Toda Anica	A
je duhovni vstopil, je okrenil glavo in dejal	komaj	slišno: »Stric.« Duhovni je pristopil, se sklonil	A
bacalaureus2 pred strogim stricem. Slišal je	komaj	slišen vzklik dekliških ust za vrati v kuhinji	A
Hudič ga vzemi!	Komaj	je stopil v hišo, pa jo že ima.« Opotekel se	A
Res je nejevoljen nate. . / . / stran 93 . /	Komaj	za spoznanje sem ga pogovoril.Norčav si bil	A
moža in brata, brez matere in očeta in se je	komaj	zavedala, da je in da nosi pod srcem ... Mirni	A
čereh je človek, gleda doli in se čudi, da se	komaj	pregibne drobna stvar na cesti. »Kako smo majhni	A
popotnik ga je gledal od druge strani in ga	komaj	1 vse je človeško prepoznal.V prvi koči je vstopil	A
zagledal osupel v to lice, ki ga je trenutno	komaj	spoznal: »Dijakon Peter!« je vzkliknil nato	A
Hlastno je pil iz rožnate majolike. Jedi se je	komaj	dotaknil in šel naglo v svojo sobo. Znanilo	A
oknu, pa ni odzdravljal, ko so pozdravljali.	Komaj	jih je videl.Razburjen je bil in je mrmral jezne	A
Deset let bo že, kar se otepaš z grofi, pa si se	komaj	pred dvema dnevoma domislil, da je cesar na	A
priča,« se je razvnemal Anže, »najhujši sem bil.	Komaj	sem se premagoval, da nisem zažgal rajnemu Helerju	A
rodila dete in se pognala z nadčloveško silo za	komaj	rojenim telescem in ga z levico privila k sebi	A
Kot klop.	Komaj	z oljem ga udušiš pa izluščiš iz kože.Kot kuščar	A
sklenil roke in jih vzdignil kakor za molitev.	Komaj	je še razločil v mraku sajasti lik.Ni molil	A
sliši govoriti iz vse duše, iz neke strašne slè;	komaj	ume, kaj hoče povedati. »Jelite, psički	A
Biló je prve dni meseca julija v letu 1712.	Komaj	se je bilo vzdignilo sonce iz jutra proti poldnevu	A
kaj prida! Za vsakim grižljajem me plešči pa	komaj	kaplja mleka ostane v meni.« »Ali ste se pretegnili	A
visokih in strmih rutih, ljudje, ki natovorijo	komaj	dvakrat v letu svoje blago in ga spravijo na	A
imel prav tedaj opraviti v Tolminu in se je bil	komaj	izgovoril, da ga niso zaprli.Stopil je med druge	A
pa so strahoma ugibali, kaj ropota v golidi.	Komaj	je sinil prvi svit daljnega dne, so vstali gledat	A
spoznal,« je dejal hripavo in težko zasopel. »	Komaj,	« je zinil Kobal. »Šest let pa v ječah, to človeka	A
rekel. Pa je potrkal, pa je bil tak, da se je	komaj	na nogah držal.Ko si je nekoliko opomogel, je	A
grofa prav, ko se je odpravljal v Tolmin.	Komaj	je utegnil odpočiti konje, pa se je moral, če	A
»Mrha ti je ohromela,« je rekel Golja. »	Komaj	ga bom zvlekel v mesnico.« »Ohromel,« se je	A
Tedaj je stopil podglavar pred močnega človeka.	Komaj	do prsi mu je segal, pa ga je zdaj strahoval	A
«	Komaj	je sodnik odšel, je poklical Bandel svojega	A
Radetič se je potopil sam vase.	Komaj	vidno mu je drhtelo nekaj posmeha ob ustnicah	A
boji, ker sem coprnik.« Tedaj je zdramil leno,	komaj	še živo golazen ob nogi. Rdečkasto pisan modras	A
čez Podolnice. Tinče Munih je bil slabe volje.	Komaj	se je bil doma otresel žene, ki ga ni hotela	A
otrok. Mohor Kacafura v Tolminu se je bil	komaj	zavedel po prvi grozi, ko je videl mrtvega mladega	A
kakor od lastne teže rahlo bočila niz breg.	Komaj	so se ljudje tako strnili, že je bilo čuti po	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani