komaj (3.301-3.400)

»Seveda. Lesa je tukaj, da je	komaj	vredno.V Dolgem potoku ga je pa dokaj.	A
sredo tolmuna. Negibno je prežal na vse strani,	komaj	tu in tam krenil z glavo in pazno vlekel na	A
Mirno je ležal na vodi. Bi ga	komaj	kdo opazil, da ga ni izdajal pramen rjavkastega	A
prepozno. Skozi temne goščave bi z drevakom	komaj	do jutra pribrodil v jezero.In najbrž bi se	A
večjimi grozotami. Tiho in mirno, da se je	komaj	poznala na vodi za njim od večerne zarje narahlo	A
pogledala sama smrt. Ostrorogi je pa počasi,	komaj	vidno, napenjal lok. Ris je obstal in se prihuljil	A
če mu ni plena odnesla že kaka druga zver. Pa	komaj.	Bil je ves čas buden in ni ničesar slišal ne	A
ni upala ustaviti se. Iz samega strahu se je	komaj	mogla premakniti.Ni dosti manjkalo, da se ni	A
mrež ni bila nobena več prazna. Predzadnjo je	komaj	rešil.Ujeti ptiči so jo bili dvignili.	A
Tri težke bobre je prinesel nazaj.	Komaj	jih je nosil.»Nate!« je vrgel vse tri pred Sivega	A
ga je še zadnji konec potoka. Že nekajkrat je	komaj	ujel drevak, da se mu ni prevrnil s težkim plenom	A
pognal težko obloženi drevak. Kakor nepokojna,	komaj	zležena račka okrog mirno plavajoče stare race	A
‒ Seveda Brkati Som ne. Ga noga boli in	komaj	prikrevsa iz koče.‒ Le Neokretni Karp je slonel	A
pripeljati Jezerne Rože v kolišče, ko tako molči. Pa	komaj.	Kodrolaski bi bilo to kaj malo po volji.	A
tako naneslo, se bom že spomnil nate. Pa bo	komaj.	« »No daj,« je kinknila z glavo Kodrolaska. Ostrorogi	A
Prijela sta spet za drogove.	Komaj	sta zmagovala.Sneg, ki sta ga stepala raz vejevje	A
V snegu je sled kakor medvedova taca.	Komaj.	Medved se je vendar že zategnil v brlog.Mogoče	A
« Kobalež je malomarno zamahnil z roko: »Je	komaj	besede vredno.« Ostrorogi je težko še udušil	A
Je pa Premetenec le prikrival smeh, ki ga je	komaj	še zadrževal.In prav zaradi tega mu je na skali	A
čimdalje manj boječega. Nazadnje, ko je roparja	komaj	še videl, je raz rob skale tako besno lajal	A
jezero še dolgo ne zamrznilo. Ostrorogi je pa	komaj	čakal trdnega ledu.Čimprej bi se rad lotil kolišča	A
do nje. . / . / stran 199 . / Kasneje bo	komaj	utegnil.Se bo moral podvizati s koliščem, da	A
Ostrorogi Jelen priveslal pod domače mostišče.	Komaj	je še našel skozi meglo.Sinjeoka je bila že	A
so se pa kar spopadli med sabo. Ostrorogi je	komaj	sproti meril, ukazoval in naravnaval kole.Mladci	A
nasmehnil. Jezerna pa je mrko pogledala: »Bom	komaj	kdaj.« »Zakaj?« je brž hotel vedeti Jelen.	A
več, kakor samo še na Udarnega Jalana, in naju	komaj	sliši, kaj se pogovarjava.« »Pa prav zares,	A
In se dvignem nadte tako visoko, da me boš	komaj	še videl iz govna, v katerega si sam po nepotrebnem	A
mladih lovcev. Izmed mladcev je pa tu pa tam	komaj	kdo upal pošepetati. Pa še to samo takrat, kadar	A
veliki koči je živo gorel ogenj, v manjši je pa	komaj	mrlel.»Se mi je kar zdelo,« je govoril po tihem	A
pa odšel ven na mostišče. Počasi, da se je	komaj	premikal, se je bližal veliki koči. Rad bi dognal	A
trepetala za ognjiščem. Los in mladca so se	komaj	utegnili zmeniti zánjo.Da čimbolj zavarujejo	A
Sinjeoki pri ognjišču skozi mozeg in kosti.	Komaj	je še mogla paziti na ogenj, da je gorel z visokim	A
Pa brž!«	Komaj	je Los zakričal, ga je z na široko odprtim gobcem	A
upal približati se. Mladi rod pa so starejši	komaj	zadrževali, da ni pobegnil h Kozorogovcem, da	A
namrščil obraz in spregovoril: »Kdo si, ki ti brada	komaj	poganja, pa si drzneš klicati na razgovor mogočnega	A
kolišče Ostrorogega Jelena. Pred kratkim je	komaj	za las manjkalo, da se niso spopadli. Sedaj	A
vseeno milo storilo, če je pomislila, da bo	komaj	še kdaj videla mostišča in kar gotovo nikoli	A
več ni mogla dohajati utrjenih mladcev, ki so	komaj	vedeli, da so včeraj urno prehodili dolgo pot	A
bil skoraj vsak korak težji. Kodrolaska se je	komaj	še prestopala, ko so dospeli v konec plitvine	A
nobeno delo ne. Še ognjem na ognjiščih se je	komaj	ljubilo goreti. V koči Brkatega Soma se je jezil	A
morebiti z ukano ne mislijo polastiti kolišča? Pa	komaj.	Jih ni kdo ve kaj.	A
je bil pa zadnjič v goščavah na lovu, se pa	komaj	še spomni.Eee!	A
Morda kasneje kdaj. . / . / stran 11 . / Pa	komaj.	Na jezero med Somovim in Ostrorogovim koliščem	A
prestopil proti vhodu velike koče. Karpa je	komaj	pogledala. Ni mu še pozabila, da je zavoljo	A
priletela jata belih galebov in se spustila na vodo	komaj	za lučaj kamna daleč od kolišča Brkatega Soma	A
na kolišču in pri čredah bi mu ostalo živine	komaj	še za pleme.Pa je bil Ostrorogi koj pripravljen	A
Tudi tokrat je bil Navihanec kaj naglo nared.	Komaj	se je sonce dobro razgledalo po jezeru, so že	A
Svetlooko Srno in za Lepolaso Veverko. Pa bo	komaj	vedel, katero si je kdo izbral.Še ona sama jih	A
mostišču ni bilo za vse prostora. Tudi bi kolišče	komaj	vzdržalo toliko težo.Prvake je sprejemal Karp	A
ali pa roga so bila zadnje čase bodala dobra	komaj	še za hlapce. Na mostišču so se zbirali glavarji	A
maral meniti s Karpom, z Ostrorogim pa še manj.	Komaj	da sta se pozdravila.Zavoljo lepšega.	A
Lisjak, takrat še dojenček brez imena. Saj se je	komaj	dobro narodil.Jezerna ga je vzela k sebi in	A
Ujel je prav zadnji hip.	Komaj	se je dobro usedel v vrhnjo rogovilo, že je	A
jarku vzdolž jase, od Ostrorogega in Lisjaka	komaj	dobre tri sežnje oddaljen, je pa plaval bober	A
jarka je stal visok topol. Njegovo deblo bi	komaj	obsegel odrasel moški.Oprt na svoj ploščati	A
groza. Ostrorogi se je pa za grozljive glasove	komaj	menil.Neprenehoma je napenjal oči, pregledoval	A
daljše in kračje rklje. Nekateri so bili dolgi	komaj	dobra dva komolca, drugi pa še čez seženj.Pridno	A
Lisjak pa ni ne slišal ne videl ničesar. Še bobra	komaj,	ki ga je drl.Mislil je samo na Zorno Kalino	A
so hipoma utihnile in se frfotaje razbežale.	Komaj	za pol lučaja daleč od Kaline pa se je spustil	A
so nesti z mostišča zadnje tovore v drevake.	Komaj	so se zvrstili pod pristajnim mostom.Zlagati	A
izpil. Napolnil je še drugič rog, pa sam odpil	komaj	za dva prsta, drugo pa je ponudil Kalini. »Na	A
z vso silo zaletel v zabite kole. Plot se je	komaj	dobro zamajal, Ostrorogega je pa močno zabolela	A
nekaj njegovih mož in mladcev. Jelen jih je	komaj	utegnil pogledati. Pred seboj je zagledal brezmejno	A
Prehodih je ležala gosta megla. Videlo se je	komaj	za lučaj kamna daleč.Kožuhov in las se je prijemala	A
Mladec, Glasni Irt, se je za očetovim hrbtom	komaj	zdržal smeha.Hodil je že od zgodnjega jutra	A
podpepelnjaka je dobil vsak kaj malo. Nekateri	komaj	enkrat za v usta. Na vzbokli brestovi korenini	A
157 . / obilno hrano, pa so pretegnjeni udje	komaj	čakali, da so se mogli zlekniti na trdo ležišče	A
nje. Samo svojo brenko je držal v rokah in	komaj	čakal, da udari na struno. Ob kraju prekopane	A
ali jelen, pa kaj, ko je za toliko ust zalegel	komaj	za en dan.Losi so se pa umaknili v neprehodna	A
teleta, kozliče in jagnjeta. Mleka je bilo	komaj	za otroke. Res sta Ponirek in Brglez pridno	A
Odpeljala sta nedorasle mladce v goščavo.	Komaj	vsak tretji izmed njih je nosil s sabo kamnito	A
Risa hči je najprej malo pomolčala, nato pa	komaj	slišno odgovorila: »Nikogar!«Hkrati se je pa	A
Ti si! Sem te	komaj	spoznala, ker te kar nikoli ni blizu.« »Opravki	A
Najprej na kolišču Vitorogega Ovna, kjer se je pa	komaj	oglasil.Potem se je pa ves čas mudil pri Turovcih	A
medved, neumen pa bolj kakor jarec. Čokati Buš pa	komaj	sam sebe premetuje okrog koč, čeprav nihče ne	A
Kar nikamor se ni videlo.	Komaj	slemena koč. Kljub pustemu jutru je na kolišču	A
sta že poginila, ali vsaj eden izmed njiju. Pa	komaj.	Hodilo bi pa kaj prav.	A
se bo vračal po drugi poti. Najmanj pa, da bo	komaj	za dan navzdol in za dva navzgor daleč od lastne	A
bron, ki ga ne predre nobena puščica. Še sulica	komaj.	In namesto nožev in bodal za pasom so nosili	A
po kateri so dokajkrat morali bresti, so se	komaj	menili.Saj jih je grelo naporno delo.	A
Ostrorogovce, naj pridejo pomagat. Že navsezgodaj,	komaj	se je bilo dobro zdanilo, je Jelen priveslal	A
nobenega ne bo?« Vitorogi je skomizgnil z rameni: »	Komaj.	Se le redko kateri drži na tej strani.«	A
vzdržal noben čoln, kaj šele drevak. Še ladja	komaj,	ladja, kakršne je videl na Ištru. Jelen se je	A
pridobiti ugledno mladenko za prvo ženo ‒? Pa bo	komaj	kaj. Zlata Perunika skrbno voha za mladcem in	A
Saj je Škrjanček, zadnji otrok Zorne Kaline,	komaj	dobro shodil.Njegovi starejši bratje, po očetu	A
Koliko pa more nagajati!	Komaj	kar je za nohtom črnega, pa nič več. Jelen je	A
se ni menil zanje. Še videl in slišal jih je	komaj.	Je vse preveč moral misliti na prihajajoče črnolase	A
Mladenki je bilo hudo.	Komaj	je zadrževala solze. Mikalo jo je, da bi zbežala	A
začeti znova obirati lešnike, ko je v grmovju,	komaj	nekaj korakov pred njo, zapivkal srnjaček.	A
Srnjakovi glavi pa so se podile misli, da je	komaj	druga drugo lovila. Pot ga ni skrbela.	A
obrnil, odhitel po poševnini navzdol. Drugi so ga	komaj	dohajali.Odvezal je drevak, ga odrinil in poskočil	A
Mudilo se mu je.	Komaj	se je na redke čase utegnil ozreti nazaj na	A
»Pa prihodnje leto.« »	Komaj.	Morebiti kasneje kdaj.«	A
brzice. Ves upehan je dokaj po sončnem zahodu,	komaj	je še videl, potegnil na velikem okljuku ‒ pri	A
In, lej! Iz	komaj	opazne razpoke na dnu lesene sklede se je zasvetlikalo	A
sita težav,« se je spet oglasila Priba. »In	komaj	čakam, da bi si kdo vzel Zlatolaso Lipo za ženo	A
V Veliko jezero.« »Kdaj?« je	komaj	še upala vprašati Lipa. »Še danes.«	A
poslušala, če bo v grmovju zapivkal srnjak.	Komaj.	Jasnooki Orel je bil šele predvčerajšnjim pri	A
Grčavi je začudeno gledal. Za tega,	komaj	dobro odraslega mladca da je koval zlato.Nak	A
vodo in naglo plaval proti bregu. Zajček ga je	komaj	dohajal. Pribina fantiča se še svoj živi dan	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani