Sestra Ljudmila je postavila pesem v note, in vse sestre in vse matere so jo pele; še stara mati Rafaela je drgnila debeli alt in bilo je kakor na svatovanju... Neviden je stal Ženin ob nevesti, ki je srečna drhtela in komaj slišala, da njej pojo orgle in pesem: »Pred ženinom tvojim molče vsi svetovi in moli ga sonce in zvezd milijon, pred njim se pogrezajo rajski duhovi, ugaša lepota vseh zemeljskih kron. Zdaj lilijsko čista boš večno ostala, nedolžno in jasno bo tvoje okó; nikoli, presrečna, ne boš se kesala, da prstan redovni krasi ti rokó!...«