komaj (3.001-3.100)

zasmejali. Sodnik je zbledel od jeze in se	komaj	premagal, da ni planil za otroki.Nato se je	A
Grof je osupnil. Videl je, da je	komaj	deset ljudi seglo sramežljivo po klobuke.Ne	A
in pustili pipe pri sodih odprte. Mislili so	komaj	za dan naprej, ni jim bil jasen načrt, kako	A
ki niso bili trezni, jima je prišlo naproti.	Komaj	so se toliko zavedeli, da so znali pozdraviti	A
dvignili nad Gorico, si je šele upal v Solkan.	Komaj	pa je bil ob prvi hiši na tolminski strani,	A
še kaj čedna, očividno pobožna in poštena,	komaj	da malo naglušna, lena in ohlapna.Mohorju se	A
domača hči Tončka. Strašno jo je bilo vzelo,	komaj	je še bila podobna dekletu. Kašljala je, molčala	A
da je dolgo kašljal in dobral tako, da ga je	komaj	kdo umel.Odložil je nato knjigo, našel zopet	A
stražo. Zjutraj so našli stražo zaklanega in	komaj	še živega. Goljo je otel njegov hlapec.	A
Oči so mu bile motne.	Komaj	za uro je zaspal ponoči in se prebujal čudno	A
in mrak. Od prve hiše gori je zaslišal jok	komaj	teden starega dojenca. »Kako spi žena,« je mrmral	A
bi še svetnik ne naredil,« je dejal Lapajne, »	komaj	Bog, ki je vse grehe nase vzel.« »Za sto goldinarjev	A
bili utihnili. Golja jim išče v obraze, pa jih	komaj	ugane, kdo so.Potem vzdihne in deje: »Kakor	A
Vlomili so pazniki v ječo.	Komaj	so ga potegnili z Andreja.Minuto pozneje bi	A
bil proglasitev obsodbe nad uporniki zavlekel	komaj	za nekaj ur, dokler ne bi kmetje pod mukami	A
ležala v ljudeh okoli. Kmetje so mladega moža	komaj	spoznali.Bil je strašno shujšal, ves zelen je	A
sem ji moško odvrnil, čeprav sem imel tedaj	komaj	štiri leta.Za nas je bilo že to veliko razkošje	A
Testo se še ni prebudilo.	Komaj	opazno se je vzdignilo samo ob straneh pekača	A
ljubezni, da bi jo lahko pozabil, čeprav sem imel	komaj	dobri dve leti.Samo ljubezen se lahko zareže	A
Na sam atov rojstni dan. Čeprav sem imel	komaj	dve leti in pol, se me poklicali k njeni postelji	A
nahrbtnika - bil je star vojaški nahrbtnik,	komaj	še vreden tega imena - sem pri Rajmundovih potegnil	A
»Hitro mi dajte vode!	Komaj	da sem živ.« »Kaj pa se je zgodilo?	A
so me hotele prebosti kakor strupeni žarki...	Komaj	sem mu ušel...« Vso noč sem slabo spal	A
črno‐beli lepotec je nalahno odprl gobček in	komaj	slišno dejal: »Saj ni nič narobe...	A
Vse bolj se je izgubljal v metežu.	Komaj	sem videl obrise njegove velike postave.Le cingljanj	A
»Koliko jih imaš? Pri nas smo jih naredili	komaj	triinštirideset...« »Pri nas pa dvainpetdese	A
odtočil ob debeli jablani. Ležala sva v travi	komaj	nekaj metrov vstran.Mislil sem, da me bo razneslo	A
obilno žlahto kar naprej vozaril naokrog...«	Komaj	da sva prišla do sporazumnega sklepa, da bo	A
morje tedaj iz naše vasi ni hodil še nihče.	Komaj	smo vedeli, da si nekateri lahko privoščijo	A
nam bi se bilo lahko zgodilo isto. Sam sem	komaj	ušel ledenemu objemu smrti... Zazdelo	A
pokojnine, živijo tri dni na veliko, potem pa se	komaj	prebijejo do naslednjega prvega.Če ne bi bilo	A
hitreje zlomi kakor tisto, ki to naredi spotoma,	komaj	opazno.Toda kaj, ko nam je ata vsadil globoko	A
češ: res je, odrasel si, moj nepoznani vnuk!	Komaj	smo pokadili prvo, smo že prižgali drugo. Tudi	A
Saj si prižgala svečo...« Sveča je brlela	komaj	toliko močno, da sva se za silo videla v obraz	A
da je nekaj rim precej šibkih, da so asonance	komaj	za silo, da tudi vsebinsko stvar ni najboljša	A
Zagledal sem se tja gor proti Julijcem. In -	komaj	boste verjeli! - iz meglic je dvignil glavo	A
pošljejo denar, da se bom lahko vrnil z Dunaja.	Komaj	bi verjel, a je bilo res: denar je prispel na	A
Malce lomastiva po grmovju sem ter tja in	komaj	prideva do gorske jase, naenkrat Krvina nasloni	A
»Sprehod po gorah človeku dobro dene...«	Komaj	smo mu, zaradi družbe, preprečili, da ne bi	A
zavedati, kako veliko bogastvo imamo.« »Ampak	komaj	vsak deseti naročnik Mohorjevih knjig pozna	A
trdnih tleh, sem tudi sam povedal nekaj besed: »	Komaj	so pretekla tri leta, odkar je bilo ustanovljeno	A
je bila slap Peričnik, naravna znamenitost,	komaj	uro huda iz Mojstrane proti Vratom.	A
prvič resno opraviti z vodo prav na Dovjem.	Komaj	leto po tistem, ko sem prišel v ta prelepi planinski	A
preprečaj z vprašanji namenov Tistega, ki te je	komaj	poklical iz prahu in ki ima nas vse v mogočni	A
vredno zapojem o čustvih, ki so tedaj napolnila	komaj	prebujeno dušo mojo! »Tone od Soče je!« zaviknil	A
vzelo peklo tega tepca!« . / . / stran 80 . /	Komaj	čuti prelat-polkovnik, da se polega nevihta	A
namreč odpró vrata, in v dvorano prisope ‒ ker	komaj	hodi ‒ stari kaplan Andrej.Putika mu je mučila	A
težko čaka. In Meta se je razrastla, da jo	komaj	spoznaš.« Barba, rojena Muhova iz Jarčjega sela	A
če je človek šestnajst let bil notri, se ga	komaj	nagleda.« Zagledal se je v goro.	A
umrla, in povem ti, od stradanja! Na svetu je	komaj	tri leta bila.Pa nikjer nisem mogla dobiti desk	A
je dobil leseno žlico - ki bi jo ti, Marica,	komaj	bila spravila v svoja usteca - skupno smo zajemali	A
»Vstati je čas!« Dan se je	komaj	delal, ko sem že tičal v obleki. Moje telo je	A
bila polila z »volóvim masovnikom«, mi pa smo	komaj	čakali, da sežemo po žlicah. Volóvi	A
Prvi navihanec je bil med vaškimi otročaji.	Komaj	je ugledal Meto, se je glasno zasmejal in še	A
Boste pa veliko dote imeli?« Na to vprašanje je	komaj	čakala: »Lahko rečem, da bo večja kot dota Presečnik	A
da bo naš Matiček stopil v službo h Kalarju.	Komaj	sedemnajst let ima, pa bo že za volarja.Tekój	A
dobe otroci, kar vam je, častite gospe, itak	komaj	znano. Karlovški Anžon je bil tisti	A
jesen in še v listopadu smo imeli gorko vreme.	Komaj	sem napravil kakih dva tisoč korakov z Malenskega	A
čašo vina, sedaj kos mesa ali belega kruha.	Komaj	pa si enega potolažil, cukal te je že drugi	A
V tem se je bila tudi mlajša zamekníla.	Komaj	je utihnila ona, se je oglasila ta: »Gledam	A
skokoma pridirjal nasproti pisarju, ko je ta	komaj	prekoračil ozki most.Z veliko plašljivostjo	A
oblike njegove. Grofica Suzana je imela tedaj	komaj	dvajset let in je cvela v pomladi svoje lepote	A
Špelica je bila prav hudo bolna in drugo jutro,	komaj	je ta črnuh odšel, je précej umrla.Drugače bi	A
Niso dolgo čakali nanj.	Komaj	se je bilo solnce prikazalo na jasnem jutrnjem	A
naše čase bi bila to neznatna pehota, štela je	komaj	3000 mož.Ali tedaj, ko Avstrija ni imela niti	A
v pleten koš, da je kar zaječal pod njim.	Komaj	je sedel, je že zarjul: »No, ali še vse spi	A
pričela hči takoj v oči bosti. Bila je stara	komaj	osemnajst let.Imela je cvetoča lica, a nekaj	A
občinstvu. Stanoval je pri očetih frančiškanih in	komaj	je bil dober teden v Ljubljani, že so vedele	A
sinovi, katerim se je pa Andrej Smole leta 1821	komaj	prištevati mogel! »Fina!«	A
strani pri malih mizicah, so zvijali vratove ter	komaj	pričakovali užitka, ki jim je obetal osladiti	A
moramo izpovedati, da je Eva Luiza, dasi je	komaj	dopolnila šestnajsto leto, gojila v sebi veliko	A
pozdravil njenega spremljevalca. Segala mu je	komaj	do rame in zategadelj se ni čudila, ko so izprehajalci	A
enkrat tu,« je odgovorila bolj hladno, »pa se	komaj	spominjam, kdaj.Kaj mi mari človek, ki niti	A
imel že skoraj petdeset. Ona pa je štela tedaj	komaj	štiriindvajset let.Bila je sicer tudi nekaka	A
tik mize, a za prišleca se ni mnogo zmenil.	Komaj	da je vstal, ko je bila gospica tudi vstala	A
se 23 Visokospoštovani, častitljivi! Četudi	komaj	upamo računati na vašo podporo kot dokaz vaše	A
tam ni kaj v lonec dejati! In še za sol je	komaj	pri hiši!Denar pa ima!«	A
pod obokani hodnik pri sedanji nunski šoli.	Komaj	sta bili ondi, kar zakliče Topolščakova: »Ravno	A
Tihooo!«	Komaj	je odšel, se je žuborenje iznova pričelo.Sikalo	A
Kako to?« se je čudilo vse. »	Komaj	verjetno, a vendar je gola resnica.Lavrin, stari	A
nedotakljivega, nekaj božjega v svojem carju!	Komaj	je bil posrebal juho, se je obrnil z velikim	A
kardinal, »sedaj je pa moja pamet pri kraju!« »	Komaj	pol leta sva živela v zakonu, ko je bil v Frascati	A
In vsako jutro bodo pili kavo, ki so jo sedaj	komaj	trikrat na leto pili! Da, vzeti ga je hotela	A
kupico s penečim vinom. Morala je piti, pa se je	komaj	z usti dotaknila čaše ter jo odložila. »To je	A
malega kruhka in drugih slaščic mu nakupi, da bo	komaj	nosil culico! Ko se je ozirala, se ji je zdelo	A
vmes, pa sva v ledu, Ivan Arkadjevič!« »Oven!	Komaj	je čutila sveži zrak okrog sebe, pa je odskakljala	A
kotu ter napravljala široke križe čez prsi.	Komaj	se je zdanilo, so klicali kneza Volkonskega	A
ni hotela o tem nič vedeti. Stara je bila	komaj	osemindvajset let, bila je prav brhka in na	A
nego prejšnja oholost. Temno je gledala in	komaj	se ji je izvila beseda iz grla: »Hvala na ljubeznivem	A
odgovorila Primčeva. »Ta bančni adjunkt, čigar ime	komaj	izgovoriš!Dan na dan je kuhan in pečen okrog	A
Fina je bila vsa ponosna.	Komaj	je opazila svojega ženina. Smole je zbadljivo	A
svetilničarji, ki jih je tako rad klofutal in lasal.	Komaj	je bil vklenjen, so ga obsuli kakor ose: »Licht	A
kovčege ter odrinil iz Ljubljane. Bržkone je	komaj	čakal tega trenutka, ker se s svojim zetom nista	A
ogledal. Prvič ima moj gospod toliko, da sam	komaj	živi! Drugič se pa pri nas majejo vsi prestolčki	A
prijateljeva mu je segala do srca, da se je	komaj	ubranil solzam. »In mladega je vzel s sabo!	A
ponovil knez skoraj zaničljivo. »Pri njih se bode	komaj	kaj koristnega priučil!« »Sicer pa tudi ni tak	A
kričal Metelko. »Pojdi se solit, ti že tako	komaj	čakaš, da postaneš kanonik.Gruber nas bo rešil	A
»Samo poljub z vaših ust!«	Komaj	je razumel te besede, ki jih je šepnila v francoskem	A
Drugi jezdec je bil prav mlad, bilo mu je morda	komaj	osemnajst do devetnajst let.Ali ob vsi svoji	A
vseh pa je bil mlad človek, kateremu je bilo	komaj	dvajset let.Pod malim nosom so se mu kazali	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani