komaj (2.801-2.900)

telo se nestalno topi in ziblje, tenke noge se	komaj	dotikajo tal.-	A
vriskajoča, na loke in senožeti, na vasi, ki jih	komaj	razločiš od samih migljajočih belih plamenov	A
svetilko; ali svetilka je bila skoro prazna,	komaj	za pol ure je bilo še olja.A do tedaj pride	A
ga je bilo tišine in ni se je upal žaliti.	Komaj	je Tine izpregovoril, se je oglasila v odgovor	A
svetilka z majhnim rumenim plamenom, ki je prodiral	komaj	skozi dež in noč.Vsi so se stisnili k oknu in	A
gledala me je postrani, pozdravljala me ni,	komaj	da mi je ozdravila.”Ne vrnem se brez denarja	A
curljal je vse prepohlevno; zdelo se mi je, da mi	komaj	moči ustnice in brke.”Ta je bil pa žejen!“ je	A
življenje - kaj ga nisem živel sam? Bilo je,	komaj	da je še spomin.Zdaj je dan za dnem kakor kamen	A
kakor da šine lepa misel skoz dušo in ugasne, še	komaj	da je zasvetila; ali kakor tisti najkrajši hip	A
zatisnjenimi očmi je gledal v strop, miren in tih;	komaj	da je narahlo trenil, če se je prikazala gospa	A
presedeli in presloneli, da se ga je držala	komaj	še bilka slame.Čez leto dni bi bili sedeli na	A
se je tako majhnega in nevrednega, da si je	komaj	upal misliti nanjo, kaj šele, da bi nadlegoval	A
zatisnjenimi očmi je gledal v strop, miren in tih;	komaj	da je narahlo trenil, če se je prikazala gospa	A
Nič se ne boj, Manca! Eno leto	komaj,	pa nama več ne bo hudo, ko bova slišala svatovsko	A
križajo pota! Mlada sva obadva -- stopila sva	komaj	na cesto, pa sva se razjokala; zdaj pa sva izpregledala	A
prodal svojo bajto, se mu je čudno storilo.	Komaj	je imel v roki denar in komaj je vedel, da bajta	A
čudno storilo. Komaj je imel v roki denar in	komaj	je vedel, da bajta ni več njegova, jo je pogledal	A
že svetla; v veži pa je bila noč, da sta si	komaj	videla v obraz. ”Zdaj pa Bog s teboj, Manca	A
postaje. Noč je bila tako črna, da je videl	komaj	za ped pred seboj. ”Če izgrešim, pa naj izgrešim	A
ko je tako pomislil, se je zasvetila postaja	komaj	sto korakov daleč. ”Je že tako sojeno, kakor	A
”Ne daleč,“ mu je odgovoril popotnik. ”	Komaj	na Štajerskem. En dan še in še eno noč, pa še	A
bile vesele. Ugledal je Mano, tam je stala,	komaj	devet klafter od njega, in mu je klicala; iztegnil	A
ugledal Mano, ko je stala pred njim čisto blizu,	komaj	za tri klaftre. ”Lačna sem in žejna,“ je prosila	A
lehi in ko sem se bahal pred farno cerkvijo;	komaj	sem stopil na tujo cesto, sem slabìč.Taki ne	A
spoznal. Mesto je veliko, da nikoli takega;	komaj	ve človek, kam da bi se obrnil.Dela imam in	A
“ Mana je stopila v tesno izbo, ki je bila	komaj	pet korakov dolga in troje široka.Postelja je	A
žalosti. Zdaj pa, ko je sila, da grem, zdaj že	komaj	čakam tiste barke!Kaj praviš, kakšna reč je	A
sreča smeje, ki se smeje tudi sam.“ Pavle je	komaj	poslušal in ni nič odgovarjal. Stisnila sta	A
je bila nerodna in tuja, tako da jo je Mana	komaj	razumela; njen obraz pa je bil bolehen, pust	A
posteljo, upihnila je svečo in je zadremala. Ali	komaj	so se napravile sanje na svojo pot, se je vzdramila	A
šla po skritih ulicah in je ihtela vso pot.	Komaj	je odprla duri, je poklicala gospa. ”Mana	A
se odpočil, je stopil v zatohlo žganjarnico.	Komaj	je popil drobno čašo zelene pijače, so bile	A
morje, svoj pozdrav mi pošlji ob tej uri!“	Komaj	se je spomnil nanjo, je vztrepetal in se je	A
če me posadi med same razbojnike in tatove.“	Komaj	sta v krčmo stopila, se je Pavletu res zazdelo	A
bila njih sapa. Hrvat in Pavle sta zadremala,	komaj	da sta legla; Pavle je bil porinil svojo culo	A
pijana, ko sta v pozni noči lezla čez plot;	komaj	sta ležala na praznem dvorišču nedozidane hiše	A
posteljo, kakor položi mati otroka v zibel.	Komaj	je Pavle zatisnil oči in komaj je zadremal,	A
otroka v zibel. Komaj je Pavle zatisnil oči in	komaj	je zadremal, se mu je zasanjalo, da se vozi	A
je preštel svoje premoženje. ”Za kosilo bi	komaj	še bilo, za žganje še bo,“ je ukrenil. Tako	A
je jutro; ali je mrak. Misli so mu otopele,	komaj	da so se še genile, v srcu pa ni bilo bridkosti	A
Pavel iz izbe ter je tiho zaprl duri za seboj.	Komaj	je to storil, še za kljuko je držal, ko je počil	A
zableščalo se mi je pred očmi. Videl sem jo	komaj	par kratkih minut, šla je in zdaj je že več	A
celo. Najrajši storim to na fin način, tako da	komaj	opazi mojo nakano in da komaj ve, odkod bolečina	A
način, tako da komaj opazi mojo nakano in da	komaj	ve, odkod bolečina - o, jaz sem prebrisan, lepo	A
njen sončnik sem nosil v roki. Segal sem ji	komaj	še do bluze, komaj še do roke, premisli, komaj	A
nosil v roki. Segal sem ji komaj še do bluze,	komaj	še do roke, premisli, komaj še do kolena...Oh	A
komaj še do bluze, komaj še do roke, premisli,	komaj	še do kolena...Oh, prijatelj, črn kužek je capljal	A
pajčolan na njenem klobuku, zafrfotal je kakor	komaj	viden bel oblaček na nebu in vse je izginilo	A
stopnice!« Skočil je kvišku, ves se je tresel in	komaj	sem se osvestil, ga ni bilo več. Zunaj	A
Tudi je na svetu takih še več, ki imajo navidez	komaj,	kamor bi položili glavo, pa so imenitniki nad	A
milosten bodi, o kralj!“ Shodil je zgodaj, pa	komaj	je shodil, je stopal z ravnim, dolgim, pretihim	A
srcu pa se je takrat razodelo: Glej, ženska?	Komaj	je padlo zagrinjalo izpred skrivnosti, se je	A
in ker je hodil upognjen, ji je segal s čelom	komaj	do rame.Molčala sta vso pot.	A
”Kaj bi?“ In	komaj	mu je bilo dolgčas in komaj se je začudil, je	A
”Kaj bi?“ In komaj mu je bilo dolgčas in	komaj	se je začudil, je omahnil v izbo študent s kuštravimi	A
divanu, ni se ganil in ni vzdignil trepalnic,	komaj	da je premaknil ustnice. ”Pokaži mi svojo	A
”Kaj ste mi položili pod pleča?“ Pa	komaj	je izpregovoril, pa še predno so prihiteli,	A
da kapljejo na zemljo ... zvezde molče!“ -- In	komaj	si tako izpregovorila, so sevžigale zvezde druga	A
vprašala gospa, ki je sedela pred njim in ki jo je	komaj	videl.Pogledal ji je v obraz, spoznal jo je	A
je pomislil Grivar in je stopil proti pragu.	Komaj	je spoznal ljudi, ki so stali pred njim.Njen	A
”Saj niso bile sanje!“	Komaj	je tako vzkliknil, je prihitel nekdo mimo njega	A
nejevoljen in je hitel v mesto. Še zgodaj je bilo,	komaj	enajst; iz krčem se je še svetilo, prepevali	A
postajal med ljudmi tuj človek, ki sem ga poznal	komaj	napol in se nisem veliko menil zanj. Stopil	A
denar!“ Nasmehnil se je s tistim zamolklim,	komaj	vidnim smehljajem, ki je bil njegov.Naglo, kakor	A
grlu mi je sámo poihtevalo, čeprav nisem maral.	Komaj	sem bil zunaj, je prihitel gospod za menoj;	A
noč sem jih bral, nato še ves dan, pa sem jih	komaj	razumel.Kakor da bi otrok gledal v nebesa in	A
je bila vredna moža; ne mene, ki sem senca,	komaj	misel.Njene rdeče ustnice so ljubile; ne tega	A
mladosti same. Zelo lep je bil v obraz, ali	komaj	sem ga natanko pogledal, že se je nagnil in	A
tovariši s ceste; pridite rajši malo k meni!‘	Komaj	sem tako veselo pomislil, je sila močno zabobnalo	A
poslanega, bi ob tisti uri občutil težko vest. -	Komaj	smo stopili na cesto, nam je pljusknilo v lica	A
je bila veliko manjša od njega, segala mu je	komaj	do rame.Njen obraz je bil rdeč, zabuhel in jokav	A
”Z mano!“	Komaj	je prišla procesija do ogla, se je zgodilo nekaj	A
čudne stvari, ki sem jih napol poslušal in	komaj	razumel. V veži je izpustil mojo roko, pogledal	A
očeta!“ Mrak je bil v veži, obadva sva molčala;	komaj	da sem videl njegov beli, drobni obraz.Stal	A
se je ob zid, meni nasproti. Sopel je težko,	komaj	sem razumel njegove besede. ”Sami ste vedeli	A
Nocoj si me tepel, pričo vseh ljudi, ko je	komaj	mrak! Zdaj stopi predme, odgovarjaj, tvoj oče	A
so se mu roke tresle in so ga nosile noge še	komaj	za silo.Star je bil voznik Luka, edini človek	A
in trudno. Mračilo se je že, ko se je bilo	komaj	prikazalo jasno jutro.Nebo se je nižalo in megleno	A
”Slabo je, dacar, slabo!	Komaj	še vlečejo živali!Da nam le voz ne obtiči v	A
Hi‐i ... da bi te!“ Legla je noč, videlo se je	komaj	še na deset korakov. ”Nič se ne boj, Marica	A
lepe in močne so bile pijane sanje, da se je	komaj	še zavedal žene in dežja in poti.Rad bi bil	A
Žena je govorila s šepetajočim glasom, da jo je	komaj	razumel. ”Franc, ali nisi bil prej rekel,	A
umazane rumene valove, ki so šumeli tam spodaj,	komaj	pet korakov od okna.Stal je ob oknu in je gledal	A
glasom. ”Ti si pa zgodaj začel, fant; saj ti je	komaj	štirinajst let, kaj?“ ”Dvanajst.“	A
gospodinja, vroča in zabuhla v obraz, težko sopeča.	Komaj	se je mračilo, je tožila, da jo boli glava,	A
ko misli človek, da je več nego človek, pa je	komaj	pes.Zastudili so se mi že bili tisti ljudje	A
jo že prej, že Bog vedi kdaj, ko sem jo videl	komaj	v sanjah.Da, v svojih sanjah sem jo videl, ko	A
me ima vendarle malo rada, čisto na tihem, da	komaj	sama ve.Ne smej se nikar, pusti mi to lepo misel	A
Ti tam gori, le nič se ne obotavljaj, saj smo	komaj	začeli!“- ”Kako hitro me je ugledal!“ je pomislil	A
Ali domislil se je sočnih breskev in že je	komaj	spet čutil prah v očeh, na ustnicah.Za ostalih	A
mokri stezi ob cesti. Zdelo se mu je, da je bil	komaj	stopil iz hiše, pa je bil že pri kapelici.V	A
nego tam doli ob cesti, ko pripeka sonce ...“ In	komaj	mu je prišla misel, je vrgel butaro na tla in	A
Peter je legel, ko se je bilo spodaj šele	komaj	začelo veselje. ”Nič ne bom poslušal, zaspal	A
bi umrl. . / . / stran 257 . / Toda glej,	komaj	trenotek, pa se je doteknila topla roka njegovih	A
preko polja in travnikov, zmerom manjša je bila,	komaj	še se je svetil v soncu beli pajčolan ... Tako	A
sem si ga bil naložil in ki je tako težko ...“	Komaj	se je bila vžgala dremotno, že je ugasnila želja	A
poslovil in tudi ne od gospodinje, še po izbi se je	komaj	ozrl. Zagnusilo se mu je, če se je domislil	A
poldan, ali se že mrači. . / . / stran 272 . /	Komaj	je stopil iz mesta, stopil na hrib, se je že	A
pa se ljudje hitreje starajo, nego na polju.	Komaj	je človeku trideset let, se mu hrbet krivi,	A
razbistrila to modrost!“ Ko se je vzdramil in se je	komaj	danilo, so odprli duri in so ga poklicali.Šimen	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani