klobuk (101-200)

zvezda gori na nebu sveti. Herodež ji sname	klobuk,	prime jo za komolce, da mora vstati, ob njem	A
nekoliko potisniti. Tisti veliki človek je snel	klobuk	in zagrmel, da so se stresle šipe:	A
pomečkani kosi njegovih vojvodskih oblačil:	klobuk,	svilena srajca, naprsnik in jermen z zlato tkanimi	A
časa je trajalo, da je postal res vojvoda.	Klobuk	je bilo treba zravnati, kar ni bilo lahko, in	A
telesu zelo spretno skočil s konja, snel je svoj	klobuk,	okinčan z nojevimi peresi, poklonil se je in	A
Zakaj pa? Windisch je snel	klobuk,	se priklonil in s perjem napravil virtuozno	A
rekel Windisch in si na glavo posadil širok	klobuk	z nojevim peresom, ime ji je Klara. Na	A
ornament odličnosti, ki obroblja moj obraz,	klobuk	nad njo...Katarina je molčala... psalmi so ji	A
je držala čeljusti nekako skupaj. Polsteni	klobuk	z belimi čopi je zakrival, kar je bilo zakriti	A
dvignil je glavo in nos, do oči si je poveznil	klobuk	s perjanico. -	A
in šla boš z menoj, še zmeraj me občuduješ,	klobuk	si dam čez obraz, krajnik čisto navzdol, na	A
srebrnim ročajem; podvezice, trakove, širok	klobuk	z nojevim peresom, vse, kar je ostalo za telesom	A
tik za rdečo bučo. Nekdo iz množice ji vrže	klobuk.	Zdaj je rodeo, falus poskakuje, ženska se ga	A
dežuje, kaplja voda mimoidočemu za vrat, na	klobuk	ali na dežnik, če ga ima, ali pa je morda zanimiva	A
frizersko polizana. To sem videl, ko je dvignil	klobuk	in me pozdravil, kakor da sva kakšna stara znanca	A
steklena vrata ugledal zdravnika Bukovskega.	Klobuk	je držal v rokah in se z nekom pogovarjal v	A
in sosed Rožančev. Po sredi sobe se vrti, in	klobuk,	ves pokrit s pisanim papirjem, s šopki in traki	A
polko stare sorte!« In starec vrti v eni roki	klobuk,	z drugo pa pelje staro Ano na ples in zbudi	A
a z neko neumno radostjo otrese dedec svoj	klobuk.	»Dosti je dežja!« pravi.	A
. / . / stran 41 . / Vse vrže od sebe, pa	klobuk	na glavo in kožuh nase, pa teče v cerkev, in	A
Ko grem tako po bregu, živ! mi vzame veter	klobuk	z glave in ga nese doli v graben; jaz pa za	A
cenili za irhovino; nanj se je obrnil Matija.	Klobuk	je kupil Juriju, ko je imel opravek pri komisiji	A
pripnem pa jaz,« pravi Anica in okiti njegov	klobuk.	»Le urno, le urno, da ne zamudimo!« priganja	A
srca je res Anica: njemu je podarila šopek za	klobuk	in po poti je nabirala gredoč cvetic in spletala	A
rekel: �nes je cesarjev god, in zbil enemu	klobuk	z glave.’« »Kaj pa je to takega?	A
Vsaj doma me pustite pri miru!« In vzel je	klobuk	in pozno v noč šele je prikašljal domov. Ubogi	A
Miha!« Juri je zaprl hlev za seboj, si potisnil	klobuk	na oči in zavil po strmi poti skoz gozd v Dolino	A
šel Juri v vojake, si je ogrnil suknjo, vzel	klobuk	in palico in se napotil najprej k Primoževim	A
Judež, ali greva?« je dejal, stopil v sobo, snel	klobuk	s klina, ogrnil suknjo, izbral v hramu nekaj	A
izmikala pipo ali žveplenke, natikala njegov težki	klobuk	na svoje svetle lase in med smehom spet popravljala	A
postavili dekletom nasproti. Gašper si je porinil	klobuk	na tilnik in si prižgal viržinko.Začeli so rešetati	A
dokler gre pot po ravnem!« je dejal oče, snel	klobuk	s sive glave in začel na glas moliti. Ko se	A
pokopališče. »Tu leži mama,« je dejal in snel	klobuk.	»In tu ata,« je dejala sestrica.	A
kmalu Gašperjevo srce. Fant si je potisnil spet	klobuk	po strani in zaukal na vasi.Če bi se ne bil	A
v rokah. Vtaknil je list skrbno v žep, vzel	klobuk	in šel. Ko je prišel Bric na Žagarjevo dvorišče	A
nedolžnega človeka. Gašper si je potisnil	klobuk	na čelo in šel iz hiše, kjer ga je dušil težki	A
Gašper se je zaprl doma v sobo, skril obraz v	klobuk	in se razjokal od jeze nad samim seboj; njegovega	A
Njegova gospa je precej revno oblečena. Njen	klobuk	je še izza časa Marije Terezije, še starejši	A
prijazno!« je prigovarjal Ivan sam sebi, snel	klobuk	in vljudno pozdravil. Hrust se je zavzel in	A
ki imam čistejšo vest!« Ivan si je potisnil	klobuk	na stran, nagubančil čelo in se obrnil. Pust	A
gospod Pust!« je pozdravil Ivan in privzdignil	klobuk.	»Prosim,« je dejal Pust.	A
soproga. »Vse v redu,« je dejala gospa in snemala	klobuk.	»Irma res še ni plačala svoje obleke.	A
njegova zavist moje vrline.« Ivan je moško vzel	klobuk	in palico in šel z doma. Želel je, da bi srečal	A
izpod mračnega čela. Soproga, ki je vzela možu	klobuk	in palico iz rok, je spoznala, da mu nekaj ni	A
vstal, oblekel boljšo suknjo, vzel palico in	klobuk	in se poslovil s suhimi besedami, da ga do večera	A
Govoril je pametno; hitro je oblekel suknjo, vzel	klobuk	in palico, odprl z globokim poklonom svetniku	A
skupaj, ko je vstopil Jože. Gospodar je držal	klobuk	v rokah in povpraševal, s čim sme postreči;	A
ostrmelo. Gospodar se je zavedel prvi in dejal	klobuk	na glavo; gospodinja se je zaničljivo namuzala	A
Žvarovljami!« je zdihnila Zefa, ko je snemala doma	klobuk	in odlagala plašč.»Kako pusta bo tukaj zima	A
baržunasta jopica je tesno objela vitko telo,	klobuk	je zaplapolal od nojevega perja; zdaj še nekaj	A
so ljudje postajali in zijali vanjo in njen	klobuk,	Ivanu pa nič, ker je slutil, kaj govore. »Oh	A
je dejala Zefa, ko je bila odložila plašč in	klobuk,	»kako prijetno se potuje po Laškem, bi se čudili	A
»E, tako, Micika,« je dejal Ivan in porinil	klobuk	s čela nazaj. »Ti se nič ne sankaš?«	A
»Samo po sončnik še skočim, po rokavice in	klobuk.	« Gospod Strada je bil nevoljen, ker se mu je	A
vzdigne izza mize Jože Petan, prime z eno roko	klobuk,	z drugo velik molek in rine v vežo in na cesto	A
dobro nadomestovalo. Ta nekaj je bil visok črn	klobuk,	ki je vsako jutro razen nedelje in zapovedanih	A
da se iz hiše drugega ni videlo, nego samo	klobuk,	ali jaz sem vendar dobro vedel, kdo korači pod	A
ali ne. Srakar postavi palico v kot, obesi	klobuk	na klin, potem gre nekajkrat po sobi gor in	A
prišli neki ljudje v prvo izbo. Tone vzame	klobuk,	stopi h krčmarju in ga prime za ramo. »Počasi	A
držal bodalo; v drugem koncu ladje je pa ležal	klobuk	in suknja in pod suknjo krvav meč.Vse okolnosti	A
oči, zrno se je lesketalo pri zrnu. Sname si	klobuk	in pohlepno vanj pobira dragoceno rudo.Ko je	A
Nikdar ničesar! Mož stopi za hišo, pomakne si	klobuk	na čelo, položi roke na hrbet in koraka zamišljen	A
remišljeval kaj posebnega. Za nekaj časa si popravi	klobuk	in nekako zadovoljneje gre zopet v hišo k tujcu	A
molk. Štefan, fant osemnajstih let, je vzel	klobuk	in šel iz sobe.Oče in mati sta krevsala k peči	A
moral in skloniti glavo. Suknjo je zapel in	klobuk	potisnil globoko na oči.Zamislil se je.	A
hodniku je Štefan oblekel dežni plašč, vzel	klobuk	in z dekletom sta stopila na podstenje. ‒Minka	A
Ves sključen je bil. V roki je držal	klobuk.	‒Poldne zvoni, ‒ je dejal s suhim glasom.	A
Stari Cigan je slekel svojo pokrpano srajco in	klobuk	s širokimi krajci ter mu predlagal, naj se preobleče	A
/ . / stran 13 . / Povlekel si je ciganski	klobuk	globoko na oči in je vstopil v svileno sobano	A
dobrega, nič slabega, stari! je oni povzdignil	klobuk	in si šel z isto roko skozi lase. Jaz sem	A
Vidim, sa si človek, je Bumbaš v zahvalo snel	klobuk	in se priklonil.Nato se je zavrtel na peti in	A
nemiren in negotov. Živčno si je privzdigoval	klobuk,	ga vrtel na glavi in se oziral v nebo.Pa ne	A
bolj smešen, kot če bi tu sredi ceste dvignil	klobuk	in zaplesal. Huh! je poskočil Bumbaš, ko je	A
nejevoljo. Lepo prosim ‒ lepo prosim, je snel	klobuk.	Ponoči sva vstala.	A
bo pač treba, bova čakala! si je besen nabil	klobuk	in se vrnil k Čričku. Kaj!? se je vznemiril	A
vsakega posebej. In čeprav si je Bumbaš že snel	klobuk	in se mu priklonil, se je najprej ustavil pri	A
verjeli, Bážika Joška Bači! je Žlajfar zavrtel	klobuk.	Mali igra!	A
je presedel na klopci, mečkal in spet gladil	klobuk	ter vseskozi vdihoval.Če bi vi, Bážika Joška	A
Prekleto, prekleto, prekleto! je mečkal	klobuk.	Kaj je zdaj ‒ kaj, kaj, kaj je zdaj!?	A
pasja senca!? ga je udaril po rokah in mu zbil	klobuk.	Mariška je bil naš, Mariška je bil cigan.	A
pač ne bom več puščal v ušesa! Nabil si je	klobuk	vse do ušes in jo s širokimi zamahi zaplaval	A
Potem pa se je le vzravnal, si privzdignil	klobuk	in se popraskal po temenu.Ja, jebenti! je	A
kresnila s kuhalnico po glavi, da mu je odletel	klobuk.	Ti bom že jaz pokazala, pritepenec, če že tu	A
sprožila jeza, ki se je v njem že dolgo nabirala.	Klobuk	je izgubil že tam pri ograji, dolgi, vznak počesani	A
nakupe in ji na glavo poveznili gromozanski	klobuk	s poklapanimi krajci.Žal mi je, stric, da si	A
tleh za njim vlekle; na glavi je nosil star	klobuk	širokih krajev, na sebi pa debelo suknjo iz	A
poslu. Imel je veliko, sivo brado, potrebni	klobuk	širokih krajev z nizkim oglavjem, v roki je	A
saj so na božji pravici, to ime zaslišijo,	klobuk	s kljuke, palico v roke ter s kratkim pótem	A
pomeni v slovenščini pusto čečkarijo. Svinčen	klobuk	bi nataknil ministru na glavo, ker piše tako	A
prebivalstvu: v Tuzli si je bil kupil fes, ker	klobuk	in slamnik nista kaj pripravna za potikanje	A
mostovž je skočil čevljar in si hlastno nasadil	klobuk	na glavo.Ni še dospel do stopnic, ko se je pojavila	A
prevzela; prijetno se je posmejal, pomaknil	klobuk	na tilnik, se pogladil po telovniku in pazno	A
sam roditelj take misli. Zardel sem segel po	klobuk.	Obrnivši se sem zapazil, da se nova	A
nisem mogel opaziti tatvine.« Čajž je dvigal	klobuk,	se praskal po glavi ter pljuval proti Agi, ki	A
Dolenjskega. Pa se je pogajal v prodajalni za nov	klobuk	in se rotil pri krstu in duši, kako nazarensko	A
ko je bila kupčija končno sklenjena tako za	klobuk	kakor za kožo in mu je bil še izpodletel poizkus	A
ugledal gospodo v čolnu, je za spoznanje premaknil	klobuk.	‒»Lojze, očeta smo našli v vodi!« je vpil kučigazda	A
pikajo, zamahni z roko, zbežale bodo.« Vzel sem	klobuk	in šel.Računal sem: čim manj govorimo o stvari	A
niso hiše. Strehe jim sede na zidovju kakor	klobuk	na glavi.Ena je razpoložena na korajžo in boj	A
njim na mizi je stalo pol litra vina, postrani	klobuk	na glavi pa je pričal o tedanjem vznesenem razpoloženju	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani