klobuk (401-500)

je imel, prazniško kamižolo in na glavi črn	klobuk	s širokimi krajci. ”Nikar ne v to izbo, nikar	A
se je prijazno nasmehnil človek, zagnal je	klobuk	na mizo, primaknil je stol bliže k postelji	A
omahnil iz cerkve, omahnil na klanec. ”Kje imaš	klobuk?	“ je vprašal Stržinar. ”Naprezi!“ je ukazal	A
poiščem zaprt voz, stisnem se v kot in pomaknem	klobuk	na oči.Ni vraga, da bi me kdo -- -- A tu	A
veliko. Lahko hodi elegantna; včeraj je imela nov	klobuk;	videla jo je na cesti ona ženska tam, - moja	A
svoje stvari v neveliko culo, potisnil si je	klobuk	na čelo in je stopil proti durim. František	A
postelji leže razne obleke, škatle, papirji, en	klobuk	in žensko krilo.Na tleh je vse polno razne drobnjavi	A
drugače nositi, kakor prej; že dva meseca ima	klobuk;	jaz se jo bojim na cesti ogovoriti.Pa ona je	A
sem bila v hiralnici, prišla je nekoč k meni:	klobuk	na glavi, - rokavice, - sončnik, - gosposka	A
dolgimi koraki se je napotil k potoku, zajel je v	klobuk	vodé, vrnil se je in je omočil človeku ustnice	A
Onkraj Travnovega vrta, pred mostom, je vzdignil	klobuk	visoko in je zaukal.Noč je bila že, zgodnja	A
Traven je vzdignil roko, da bi si potisnil	klobuk	globlje na čelo, ko se je nenadoma zavrtil v	A
ženska. On je bil do brade zavit v težko suknjo,	klobuk	si je bil pomeknil skoro do obrvi.Kadar je prišel	A
bolan. Ona je bila zavita v črno haljo, širok	klobuk	je imela na glavi, obraz je zakrival pajčolan	A
stoji, v gosposko suknjo je zavit in gosposki	klobuk	ima na glavi.Stoji in mi gleda v obraz.“	A
Popotnikov obraz je bil skrit do ust v rdečo ruto,	klobuk	je visel globoko na oči.Držal se je sključen	A
in pred očmi se mu je bleščalo. Pomaknil je	klobuk	na čelo in se je obrnil proti durim. ”Kam	A
... kakor bahav, blebetav fant, ki si pomakne	klobuk	na tilnik, se ozira na vse strani, če ga poslušajo	A
stran 184 . / je, da mi ga nalašč prikriva.	Klobuk	mu je čepel na glavi nerodno in prisiljeno,	A
svoje prijatelje in znance po vrsti; sunil je	klobuk	nazaj, porinil ga zopet naprej ali zasukal v	A
vznemirjenost planil kvišku, pritrdil z obema rokama	klobuk	na glavo ter izginil ... In jaz sem se potil	A
Vejân se nemalo začudi, stopi bliže, sname	klobuk	in vprašaje vzdigne obrvi.Majar mu namigne z	A
ne prikazal tisti čas med vrati zmečkan, rjav	klobuk,	a pod klobukom Korunov prijatelj, ki povabi	A
da ga žena podi domu; ali vendar vzame hitro	klobuk,	plača in se odpravi, kajti polastil se ga je	A
z menoj!“ Ogrnil si je suknjo, potisnil si	klobuk	na čelo in že sva bila na stopnicah; kakor je	A
/ Stopi v vežo, popravi si kravato, sname	klobuk	in si poravna frizuro.Tudi njegov obraz je bled	A
primakne stol k zglavju ter sede prav na rob,	klobuk	v roki, roke na kolenih.Tako sedi do poznega	A
bil vsem in vsakomur v napoto. Zgrabil sem	klobuk	in odhitel na cesto; ali sredi pota nisem več	A
Oni, ki bi imel nositi križ, okrasil si je	klobuk,	kakor bi se odpravljal na svatbo.To me je vznemirilo	A
v rokah, v beli obleki, na glavi pa živordeč	klobuk.	V vozu pa je sedel ubog, napol razcapan študent	A
ne pocesten tepež, ko izgubi človek kvečjemu	klobuk	in si povalja suknjo.Morda ni lepo -- ampak	A
je hitel lep dvovprežen voz. Videla sem bel	klobuk,	svetlo belo obleko, šopek belih rož.Ozrl se	A
močno pijan vina, žalosti še bolj. Zalučil je	klobuk	za peč, sklenil roke na hrbtu ter begal po izbi	A
da se je Lenart opotekel po veži. Pobral je	klobuk	ter je tekel na cesto, ne da bi se ozrl, ne	A
je vrstila za krčmo, že se je zasvetil ženski	klobuk,	prikazala se je gosposka črna suknja.In vse	A
Lenart je stal troje korakov pred njim, držal je	klobuk	z obema rokama ter poslušal.Gospod Ferencig	A
temu ni dala; jaz dobro vem, da ne.“ Vzel je	klobuk,	popil ostanek vina iz kozarca, segel v hlačni	A
Mravljinček je vstal, poiskal svojo palico in svoj	klobuk	ter odšel z vrta.Pri vratih ga ustavi debela	A
Zavil sem se tesno v svojo suknjo in potisnil	klobuk	globoko na oči. Zaželelo se mi je s čudovitim	A
svojo belo obleko in prinesla je tudi svoj beli	klobuk	s pajčolanom. Gospodična Tini se je takoj oblekla	A
216 . / Stopil sem v svojo izbo, vzel sem	klobuk	in lepo rdečo rožo, ki je bila v vazi, in sem	A
Nato je vstal, pa odkril se je in je držal	klobuk	z obema rokama.Dolg in upognjen je bil, ko je	A
majal se je nekoliko, postrani mu je visel	klobuk	na uho.Jernej je gledal nejevoljno, ni vzel	A
nato pa so se mu napele žile na čelu, vrgel je	klobuk	na tla in je kričal. »Molči, hlapec	A
te je spodil iz službe!« Jernej je položil	klobuk	predse, naslonil se je na mizo s pestmi.	A
krivico bi občutili!« Jernej se je opotekel,	klobuk	mu je padel v prah; zakaj nekdo ga je sunil	A
otroci so veselo vzkriknili, Jernej je pobiral	klobuk.	»Tega ni bilo treba, otroci!	A
In ko je stal globoko upognjen in je pobiral	klobuk,	se je nenadoma zvrnil na kolena, z rokami v	A
Duhovnikov je toliko, da bi držal človek	klobuk	kar v roki.Od jutra do večera zvoni in potrkava	A
postelje, položil je nanjo culo, škornje in	klobuk,	palico pa je postavil v kot. Razcapanec	A
imela je velik rdeč nos in na glavi velik črn	klobuk.	Tudi ostali dve sta bilisuhi	A
/ stran 21 . / malomarno in mirno po sobi.	Klobuk	je držal z obema rokama na hrbtu, iz suknje	A
je spremljal mladi gospod, je imela na glavi	klobuk	z rožami in svilenimi trakovi, na rokah rokavice	A
s pentljo, čipkasti predpasnik, spomladanski	klobuk	z rožami in svilenimi trakovi. Malči	A
vsemi temi lažimodernimi -- --“ Zgrabil sem	klobuk	in planil na cesto, Maruš pa je strmel za mano	A
rajši videl mladega, veselega fanta, ki bi imel	klobuk	postrani, nagelj za trakom in ki bi spotoma	A
siromašno oblečena, na glavi smešen, staromoden	klobuk	z obledelim in razcefranim trakom. Ob oglu	A
je stopal poleg mene z neenakomernimi koraki,	klobuk	pa si je bil potisnil globoko na oči.	A
stresalo vejevje v veselem pričakovanju. Vzel je	klobuk,	zaklenil šolska vrata ter se napotil pobožno	A
držal je v roki svoj oprašeni, brezoblični	klobuk	in se mi je smehljal. ”No, kako je?“	A
/ temveč vztrepetal sem od srda in sem vzel	klobuk	in sem šel brez besede.Tako sem storil tudi	A
njen robec; na robcu je bila kri ... in sem vzel	klobuk	in sem šel brez besede in se nisem ozrl ne nanjo	A
poln, Jernej ves potrt in zlovoljen. Široki	klobuk	je bil potisnil globoko v čelo, zavijal se je	A
ni zinil besedice; stresel je z glavo, vzel	klobuk	ter se poslovil.Čutil sem šele pozneje, da me	A
je obsenčila skoro vse okno. Takrat sem vzel	klobuk,	zaklenil sobo ter odšel urno po stopnicah.Bilo	A
nesramnega?“ Marko se je ozrl nanj mimogredé, vrgel	klobuk	na posteljo in stopil k oknu. ”Ti si norec	A
drugi kolnejo, da, celo taki so, ki nosijo	klobuk	postrani.Jareb je imel fantovsko zavihane brke	A
ozrl v ogledalo, pomaknil je okrogli svetli	klobuk	precej nizko v čelo, kakor se spodobi uradnikom	A
življenja. Oblačil se je precej malomarno,	klobuk	je nosil postrani, smejal se je neprestano,	A
vstal je, še kozarca ni izpraznil, vzel je	klobuk,	vrgel ga je najprej na tla, nato ga je pobral	A
vegasta streha se vam podira nad glavo -- vi pa	klobuk	postrani pa brez skrbi.Kakor Ezav ste, ki je	A
srednjega brušen nož, za najmlajšega pa nov	klobuk.	”Glejte, kaj sem vam prinesel iz mesta.	A
je odgovoril starejši. Oče pa si je potisnil	klobuk	na čelo, okrenil se je brez odgovora in slovesa	A
da sem časih v mraku upognil glavo ter snel	klobuk	pred črnim drevesom ob poti, zato ker sem mislil	A
zadremal; lahko noč!“ Cigan si je potisnil	klobuk	na oči in je molčal. Najmlajši je šel, legel	A
- Časih je zatrepetala veja nad njim, in na	klobuk	in na suknjo se mu je usulo par debelih kapelj	A
se nagibale ... Gospod adjunkt se je prijel za	klobuk	in je hitel navzdol.	A
in so gledale resno. Mehki, zelo širokokrajni	klobuk,	ki je visel na strani in odkrival visoko čelo	A
prav tako malo kakor češčenje in ljubezen in	klobuk	je bil svet le neradovoljno in zaradi spodobnosti	A
vsa desna stran -- obrv, lica, ustnice, celo	klobuk	-- je bila nekako čudno vzdignjena in posebno	A
kričečih znamenjih lepote ... Ali si videl njen	klobuk?	Tak klobuk bi nosila visoka, sloka ženska z bujnimi	A
Ali si videl njen klobuk? Tak	klobuk	bi nosila visoka, sloka ženska z bujnimi plavimi	A
okusu. Kaj misliš, da si je naročila tisti	klobuk	zategadelj, ker se ji ne poda?Zato si ga je	A
vprašam? ... Ampak moja suknja je tam in moj	klobuk	... in tudi moj robec je v suknji ...Ki ste njegov	A
globokih jamah. Na glavi je imel majhen, okrogel	klobuk,	skoro brez krajcev, tesne hlače so tičale v	A
koraki in vihrajočo suknjo, glavo pokonci, široki	klobuk	pomaknjen precej na tilnik, dase je kazalo svetu	A
zgodbe, trpeli za svoj narod in ko je bil širok	klobuk	prav tako nevaren pošteni karieri kakor rodoljubna	A
izprazniva skupaj.“ Štefan Poljanec je zgrabil	klobuk,	pozdravil je, da sam ni vedel kako, šel je mimo	A
klavirja.“ Vstal je, zapel si je suknjo in je vzel	klobuk.	”Hotel sem samo videti,“ je govoril hitro	A
poslavljaš?“ Tedaj pa je padel Štefanu Poljancu	klobuk	iz roke, stopil je k nji, da sam ni vedel kako	A
”Dolgo!“ ”In širok	klobuk?	“ ”Zelo širok; postrani ga je nosil.“	A
zadnje klavrno uvaževanje!“ Potisnil si je	klobuk	na čelo in je šel. Noč je bila zunaj.	A
ahasver; sključil je bil život kakor pod križem,	klobuk	je bil pomaknil globoko na oči; hitel je in	A
pričakovanje ga ni delalo nestrpnega. Odložil je	klobuk,	in lahna, komaj čutna sapa mu je hladila čelo	A
vanje svoj nož. Zavidajo si suknjo na telesu,	klobuk	na glavi.To ni tolpa volkov, ki preží na plen	A
zvilo me je kakor v strašnem krču. Pograbil sem	klobuk	ter hitel naravnost v krčmo, trepetajoč, brez	A
postrani!“ Pred oknom se je zazibal gosposki	klobuk,	učitelj je pogledal v izbo. ”Ali ste že kaj	A
rame. . / . / stran 114 . / Učitelj je položil	klobuk	na mizo in je sedel Hanci nasproti. ”Ali	A
Mateju srce, zravnal se je in je hodil pokonci,	klobuk	visoko nad čelom, oči vesele in jasne. Žvižgal	A
gosposki oblečen, v dolgi svetli suknji, širok	klobuk	na glavi.Malo zagorel bo njegov obraz od dolgega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani