Širokih oči je preko violine zazrl v Bumbaša, ki je sprva grdo klel in otresal, nato pa se je le unesel in je s pestmi uprtimi v bok čakal. In prav smešen se mu je zdaj zdel Bumbaš, ki kakor da ni vedel, kaj bi s to njegovo muziko; bolj smešen, kot če bi tu sredi ceste dvignil klobuk in zaplesal.
Huh! je poskočil Bumbaš, ko je deček končno odnehal.