ki (1.501-1.600)

Če neče drugače, naj nas spremi sam, a tebi,	ki	si oženjen, jo že lahko zaupa.Stori mi to, in	A
res nisi več posebno mlad, ali imaš Sotesko,	ki	je vendar vredna devet Desenic, torej starega	A
PRIZOR Prejšnja. Deseničar s služabnikoma,	ki	vino nosita DESENIČAR Kjer pri nas ni človek	A
VERONIKA Oče misli narodno vero, da gost,	ki	srečo prinese v hišo, ostane vsaj od zahoda	A
velika čast, samo če ona hoče. Greš? JANKO	ki	je bil med zadnjim tiho prišel: Ne hodi! VERONIKA	A
preneumno glasi. Saj vendar ima že sam sina,	ki	bode skoro divjega konja osedlal, pa mi pripoveduješ	A
lahkomiselnosti, temveč prav resno razmero,	ki	more škodovati njemu in rodbini vaši, ker deklica	A
njemu in rodbini vaši, ker deklica je plemenita,	ki	jo ima tu v hiši in ki gori zanjo: hči gospodarja	A
deklica je plemenita, ki jo ima tu v hiši in	ki	gori zanjo: hči gospodarja z Desenic. Hrvatski	A
nevarnejše, da se grof Fridrih zaljubi vanjo,	ki	je že oženjen, ko bi deklica vendar prav lahko	A
bilo dobro, da ima tako mlado dekle pred nosom,	ki	je z Desenic doma.Že vem, kaj imam storiti.	A
ženskami okoli kakor kakov osemnajstletni golobrad,	ki	ne ve še, kaj je ženska. FRIDRIH Ravno v tem	A
zve. Sicer se pa tebi ni brigati za gospice,	ki	so v službi tvoje žene. FRIDRIH Ali, oče,	A
Frankopanova hči priti plemenitemu soprogu v oblast,	ki	bode tako z njo postopal, kakor ti z menoj	A
naklonila, zakaj sem dobil to, katero imam,	ki	ne morem ni en dan več vesel biti poleg nje	A
Prepozno? Meni prepozno,	ki	bodem vendar prej ali slej starogrof Celjski	A
najvišji čut v človeku? Moja zlata, ti edina,	ki	si mi celo srce izpolnila, prepoveduj mi ljubiti	A
Ne spominjaj nje! Nesrečna je bila tista ura,	ki	je naju zvezala.Ona zame nima čuta, jaz ne zanjo	A
konec sveta z njim ali za njim, kamor on želi,	ki	ga ljubim?Ne, tega nisem rekla.	A
Tiho. In kadar ona,	ki	je ne more in ki je bolna, umrje, vzel me bode	A
Tiho. In kadar ona, ki je ne more in	ki	je bolna, umrje, vzel me bode za ženo, jaz bodem	A
veseli, da se vrneš z menoj domov, in očeta,	ki	je nekoliko bolan, bode tudi veselilo, če prideš	A
OSMI PRIZOR Fridrih, Janko FRIDRIH	ki	je že prej skrivaj v ozadju prišel bil in zadnje	A
sem vaša, o bog, kri zavoljo mene. Janku,	ki	jo je za roko prijel.Proč!	A
misliš, kaj ne, Meta, da ga obrekujejo oni,	ki	mu ‒ o groza! ‒ očitajo, da je svojo prvo ženo	A
on kriv nje smrti. Ko bi jaz slišala kakega,	ki	bi to govoril, jaz bi mu jih povedala! VERONIKA	A
če nesrečen pade nizko do vsakdanjega moža,	ki	si kruh služi po zemlji. On me je k sebi povzdignil	A
Kaj porekó! Da, Janko mora slišati, on,	ki	je najbrž slabo mislil o meni. TRETJI PRIZOR	A
svoj grad v Krško in me ne predstaviš gospodi,	ki	te tam obiskuje? FRIDRIH Ali, draga moja,	A
svoj in tvoj poročni list, podpisan od duhovna,	ki	je nama pred božjim oltarjem za veke roki sklenil	A
itak rad žugal, da bode bratu mojemu Hermanu,	ki	me od nekdaj trpeti ne more, dal prvorojenstvo	A
Ni mi vseeno, ali se iz tebe naredi tepec,	ki	ne misli nič, ali mož, ki ve, kdo je in kaj	A
tebe naredi tepec, ki ne misli nič, ali mož,	ki	ve, kdo je in kaj ima biti.Ti si moj prvorojenec	A
in le nekoliko pridobiš. Tvoj sinko, Ulrih,	ki	je pri meni gori, ta bo imel več dedovega duha	A
izbral in ti vzameš tisto dekle ali tisto vdovo,	ki	jo bom jaz zaznamoval, iz tiste rodovine, ki	A
ki jo bom jaz zaznamoval, iz tiste rodovine,	ki	je meni ugodna.Ni li to razumljivo?	A
da sem si iz njega želel, zato sem imel ženo,	ki	je ljubiti nisem mogel.Pustite me, oče, naj	A
nahajajo, povsod trčiš ob zadržek. Soteščanu,	ki	vstopi: No, pojdi sem in nalij si, ti vsaj	A
hrbtom mojemu imenu največji madež pritisniti,	ki	si ga mogel?Ni mogoče!	A
Ni mogoče! Ne dobi se tisti pop,	ki	bi si drznil v cerkvi vezati koga iz moje rodovine	A
Molči! Kje je mlada babnica,	ki	ti je možgane zmešala.Sem ž njo!	A
FRIDRIH Oče... HERMAN Molči in čuj! Zakon,	ki	si ga tu sklenil, ne more veljaven biti, ni	A
tukaj pred menoj sam ne raztrgaš sramotne vezi,	ki	te na to v hišo pritepeno neznano beračico veže	A
potreben, da je za teboj še tvoj brat Herman,	ki	bode bolj poslušal mojo voljo, to tudi že veš	A
oni sprideni ženščini, . / . / stran 66 . /	ki	se je drznila misliti, da se brez kazni more	A
lice, ta bledi obraz! Taka je torej dekla,	ki	je drzna dovolj, da hoče v naši rodovini podirati	A
hoče v naši rodovini podirati osnove in plane,	ki	smo jih mislili in delali toliki krepki možje	A
zaviralo nas može v prizadevanju in trudih,	ki	smo jih z mečem, z razumom in vztrajnostjo mnogih	A
Ha, ha, Fric, ti si iz uma bil! VERONIKA	ki	je bila vstala, s ponosom: Jaz nisem nobena	A
sem se k njemu in od tebe proč, od prijatelja,	ki	me je hotel peljati v mirni dom očetov, kjer	A
uro ni prijazno domišljal mene, svoje hčere,	ki	ga je nehvaležno pozabila in samega pustila	A
vesti. Jaz ne dvomim, da je on poslal koga,	ki	ji je pomagal iz grada. HERMAN Stoj!	A
naravnost, ali je kdo vreden, da bi z menoj delal,	ki	misli, da je velika moja celjska hiša zato zabogatela	A
Govorite zame. ‒ In k Sigismundu me pošilja,	ki	mi je vselej neprijazen bil! Moj brat Herman	A
zoper vašo voljo sem, da bi poiskala njega,	ki	mi ga je duhoven poročil za moža na večne čase	A
POROČNIK Bog mi pomagaj, vesela ni novost,	ki	vam jo prinašam, nesreča je za vas in nas vse	A
Ha, in vendar je coprnica! Ona mlada ženska,	ki	je ravno prej pri meni bila!Ona je kriva vsega	A
dokazih! SODNIK Moreš li koga imenovati,	ki	bi zate pričal? VERONIKA Nikogar!	A
sem bila upanje dobila, da me oprosté sodniki,	ki	so lepo z menoj ravnali pri izpraševanju, a	A
zapustilo vse, da niti moža ni tukaj zame pričat,	ki	sem mu vse žrtvovala, vse ‒ tudi tebe.Janko	A
morem maščevati zate, umrjem s teboj, Veronika,	ki	mi ni bilo dano živeti s teboj, umrjem s teboj	A
sodišče končno sodbo, da Veronika Deseniška,	ki	zdaj vpričo tu stoji pred sodbo, ni kriva izvrševanega	A
Zato hočem umreti in umrem. A ti,	ki	si kriv moje smrti in moje nesreče, ki si me	A
A ti, ki si kriv moje smrti in moje nesreče,	ki	si me žrtvoval svoji rodbinski častilakomnosti	A
Večeri se že. V Dolenčevo krčmo,	ki	stoji ob cesti, prihajajo ženske in otroci.	A
bogati in samo Lojza imate. Naj vzame tisto,	ki	mu je všeč. Pečarica.Sebi enako naj vzame	A
Beračica je za berače, gostačeva za takšne,	ki	sami nimajo nič. Tona.	A
sem mu mogla poslati tistih deset goldinarjev,	ki	je ponje pisal. (Jokavo.)	A
se spomnim. Ti tudi nisi več tista Alenčica,	ki	sem se zanjo tepel s fanti. Alenčica.	A
prižgal! (Prižiga petrolejevo svetiljko,	ki	visi pod stropom.) DESETI PRIZOR Prejšnji	A
prgišče.) Metka vzame in spravlja v žep,	ki	ga ima prišitega na predpasniku.Koliko si pa	A
Torbarček. Vi ste edina, strinja, iz naše vasi,	ki	nima dolga in ki se ji lepo godi. Pečarica	A
edina, strinja, iz naše vasi, ki nima dolga in	ki	se ji lepo godi. Pečarica.Imam pa drugo pokoro	A
amerikanskimi čevlji na nogah, se obnaša kakor človek,	ki	je videl mnogo sveta.Dober dan, ljudje!	A
Kdo pa naj gre tja? Kakšen mora biti človek,	ki	hoče tja? Amerikanec.Zdrav, močan in pogumen	A
neizmerno gibanje, vrvenje, to silo, to moč,	ki	jo vstvarja človek dan na dan.(Vstane.)	A
se upa, in kmalu je ne bo več moči na zemlji,	ki	ji človek ne bo zapovedoval. Žagar. Sakra	A
42 . \/ Tudi jaz bi rad videl tiste ljudi,	ki	so močni kakor levi, ki se upajo v zemljo in	A
rad videl tiste ljudi, ki so močni kakor levi,	ki	se upajo v zemljo in pod oblake.Jaz sem od njih	A
zapeljevanje, če jim povem, da je to življenje,	ki	ga živijo tu - pasje in nečloveško!Če jim pripoveduj	A
zunaj, daleč odtod drugačen svet, svoboden svet,	ki	ima kruha za vse, ki znajo in hočejo delati	A
drugačen svet, svoboden svet, ki ima kruha za vse,	ki	znajo in hočejo delati.Dobrega kruha in ne gnilega	A
poje opotekajoč se. Mi smo mi, mi smo mi,	ki	smo fantje mladi, ki smo fantje mladi, ki smo	A
Mi smo mi, mi smo mi, ki smo fantje mladi,	ki	smo fantje mladi, ki smo... Alenka ga podpira	A
mi, ki smo fantje mladi, ki smo fantje mladi,	ki	smo... Alenka ga podpira in vodi dalje.	A
Mika to, mika... In ta Amerikanec,	ki	je prišel sem in se nastanil v poštarjevi gostilni	A
Da, moja zadnja želja. In prva,	ki	ste mi jo izpolnili.Prosil sem vas že mnogo	A
Ali se spominjate onega Bregarjevega Janeza,	ki	je ob nedeljah bos pasel sosedove krave na paši	A
Ne, nečem! (Iztrga se mu in beži k družbi,	ki	prihaja med drevesi.)Slavko! Slavko!	A
Vseh Svetih. Zunaj je dež in silovita burja,	ki	tuli čez hribe in se zaganja v okna.Pri Dolenčevih	A
mladi ste še in neizkušeni, kakor mlado pišče,	ki	je prvikrat uteklo koklji. Jaz pa sem star petelin	A
spominjajte se me včasih! Torbarček dekletoma,	ki	sta prišli z Metko.Kako ste to lepi dekliči	A
in za srečo. Naj ostanejo srečni in zdravi,	ki	so bili dobri z menoj.Tiste pa, ki so mi storili	A
zdravi, ki so bili dobri z menoj. Tiste pa,	ki	so mi storili krivico, naj kaznuje Bog - strašno	A
Pečarica in njena dekla. Pečarica dekli,	ki	nosi kovčeg na glavi.Tam k peči ga postavi	A
se vračajo. Tona in Alenčica vodita Zimovko,	ki	joka na glas. Tona.	A
Živeči pozábili davno. Le Jošt,	ki	je lani zaspál, O lipi štórijo slavno ‒ On sám	A
zemlja pa tvoj mi je ród, Moj národ, moj národ,	ki	biva tód.« In tretji ‒ molčí.	A
čopič in paleto zdaj odloži slikár, Zrè v sliko,	ki	obséva jo solnca zadnji žar. »Čepràv se drug	A
Da bil bi, prê, pokojnik sloveči tist slikár,	Ki	slikal je Madonno prekrasno za oltár; Da hodil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani