ki (1.201-1.300)

Tista blodeča ljubezen je kakor velik norec,	ki	bega gor in dol in išče, kam bi vtaknil svoje	A
kakšen človek pa je to? MERCUTIO Človek,	ki	ga nadleguje vrag, da druge nadleguje.	A
Povejte mi no, kdo pa je ta nesramni človek,	ki	nima v glavi drugega ko hudobne muhe? ROMEO	A
glavi drugega ko hudobne muhe? ROMEO Nekdo,	ki	sam sebe rad posluša in ki govori v eni minuti	A
ROMEO Nekdo, ki sam sebe rad posluša in	ki	govori v eni minuti več nego bi mogel v enem	A
195 . / v mestu neki plemič, Paris mu pravijo,	ki	bi rad vgriznil; ampak gospodična, to dobro	A
so le misli brzonoge, . / . / stran 196 . /	ki	urnejše beže ko solnčni žarki, ko od temotnih	A
Izgovor tvoj je daljši kakor bilo bi sporočilo,	ki	ga zadržuješ. Dáj, kaj prinašaš: dobro ali slabo	A
DOJKA Pojdite v celico Lorenzovo, tam čaka mož,	ki	Vas napravi ženo. Planila Vam je kri v obraz	A
gorko gnezdece. Uboga sem žival tovorna jaz,	ki	mučim se za vaju; a ponoči nosili boste tudi	A
žalost, ako mora: nikoli ne odvaga mi veselja,	ki	dá mi ga minuta v njé pogledu.Le zveži v eno	A
zaljubljenec bi se sprehajal varno po belih tračkih,	ki	se zibljejo v poletju poznem v zraku razžarjenem	A
besede tvoje godba naj naznanja blaženost,	ki	jo čutiva midva. JULIJA Bolj je bogato	A
razvneta kri. MERCUTIO Ti si mi tudi tak,	ki	prestopi komaj krčme prag, pa že udari z mečem	A
več ali manj nego ti; prepiraš se s človekom,	ki	lušči kostanje, samo zató, ker imaš kostanjeve	A
kakor jajce. Začel si se pričkati z nekom,	ki	je na cesti kihnil, samó zató, ker je vzbudil	A
kihnil, samó zató, ker je vzbudil tvojega psá,	ki	je spal na solncu. Kaj se nisi prepiral s krojačem	A
TYBALT Čuj, Romeo! Sovraštvo,	ki	sem ga prisegel tebi, te pozdravlja: lump.	A
prisegel tebi, te pozdravlja: lump. ROMEO Vzrok,	ki	imam ga, da te ljubim, Tybalt, manjša mi srd	A
imam ga, da te ljubim, Tybalt, manjša mi srd,	ki	bi se ti spodobil za tvoj pozdrav.Jaz nisem	A
TYBALT Ne, dečko, s tem sramote ne opereš,	ki	si mi jo zalučil bil v obraz.Vrni se in potegni	A
vzroka ne poznaš; zatorej, dragi Capulet - imé,	ki	ljubim ga ko svoje - bodi miren! MERCUTIO	A
človeka do smrti? Takle bahač, takle lopov,	ki	se borí po račúnici!- Kaj vraga pa ste se rinili	A
prijatelj! Imé mi je oskrunil s sramotenjem Tybalt,	ki	mi je svak postal to uro.O sladka Julija!	A
vodnik! Hej, Tybalt, vzemi lumpa si nazaj,	ki	si mi dal ga!Duh Mercutijev plava nad najinima	A
povem, kako se je vršil prepir nesrečni. On,	ki	ubil ti je prijatelja Mercutija, leži pred tabo	A
kdo je bil razvnel prepir? BENVOLIO On,	ki	leži pred tabo.- Romeo mu je mirno prigovarjal	A
roko mrzlo smrt, pošilja z drugo jo sovražniku,	ki	vrača mu jo ročno z jeklom svojim.Romeo kliče	A
stran 209 . / je vrnil spet nazaj se k Romeu,	ki	zdaj je bil začutil maščevalnost.Napadeta se	A
izgubita! Zagrni s črnim plaščem divjo kri,	ki	pólje mi v obrazu, dokler plašna ljubezen moja	A
kakor noč pred praznikom nestrpnemu otroku,	ki	čaka, da obleče novo krilo. Dojka nastopi	A
JULIJA Ah, že prinaša dojka sporočilo; in jezik,	ki	ime Romeovo mi govori, je jezik angelja.- No	A
Kaj prinašaš? Vrvi,	ki	te je ponje bil poslal? DOJKA Da, da, vrvi	A
Tybalt je mrtev, Romeo prognán; prognan Romeo,	ki	ga je ubil. JULIJA O Bog, njegova roka	A
za sramoto, sram je sramoto na njegovem čelu,	ki	je prestol, kjer naj bi kronali kraljevsko čast	A
grajala! DOJKA Kaj govorite blago o človeku,	ki	bratranca je Vašega ubil? JULIJA Kaj naj	A
in iz pomote mi rosite radost. Moj mož živi,	ki	bi ga skoro bil Tybalt ubil, in Tybalt je ubit	A
ga skoro bil Tybalt ubil, in Tybalt je ubit,	ki	je ubiti hotel mi možá.Tolažba je vse to: zakaj	A
bila moja žalost. A ta beseda: Romeo prognan,	ki	pride v spremstvu Tybaltove smrti, ubila je	A
je sodil knez, kako se pravi tisti žalosti,	ki	sili k meni in je ne poznam? LORENZO Res	A
belih rok, krasti nebeško slast ustnicam njenim,	ki	vestalsko čiste, vse sramežljive zarudevajo	A
izgovarjajo še pogubljenci v peklu to besedo: ti,	ki	si svet mož, ki si spovednik,odveznik grehov	A
pogubljenci v peklu to besedo: ti, ki si svet mož,	ki	si spovednik,odveznik grehov, dobri moj prijatelj	A
Pogovoriva se o tvoji stvari. ROMEO O stvari,	ki	je ne občutiš sam, ne moreš govoriti.Ko bi bil	A
dela Julija? Ali ne misli, da sem star morilec,	ki	sem s krvjó, tako sorodno njeni, oskrunil sreče	A
zdaj bi rad ubil še sebe? Sebe, ženo svojo,	ki	v tebi le živí? Kaj vpiješ zdaj na rojstvo,	A
preveč, ne trosiš pa bogastva v svrho pravo,	ki	dičila bi šele ti ljubezen, duhá in vednost	A
prisega tvoja ljubezenska, če hočeš njó ubiti,	ki	si zvestobo ji prisegel bil; tvoj duh, ljubezni	A
Bodi mož! Živí ti Julija,	ki	zarad nje si ležal mrtev tukaj: to je sreča	A
. / DOJKA Milostni gospod, tu náte prstan,	ki	Vam ga pošilja.Hitíte zdaj, drugače bo prepozno	A
Ostani v Mantovi; jaz pa poiščem tvojega slugo,	ki	ti bo sporočal kar se bo dogodilo dobrega.Daj	A
še dan. Saj bil je slavec le in ne škrjanec,	ki	je prešinil plašno ti uhó.Tam na granati poje	A
oznanjevalec dneva, ne filomela; glej zavistno zarjo	ki	jutranje obroblja tam oblake; že sveče svoje	A
odsev le bledi čela Cyntije; in ní škrjanec,	ki	njegova pesem visoko se nad nama vspenja k nebu	A
Hiti! Stran! Škrjanec je,	ki	poje tak hripavo, zavija krivo z glasom raskavim	A
JULIJA O sreča! Ti,	ki	si nestanovitna, povej, kaj boš storila z mojim	A
GROFICA CAPULET Zadel je torej tebe; on,	ki	ga objokuješ, več ne čuti. JULIJA Jaz čutim	A
mu oprostim; in vendar ga na svetu ni možá,	ki	bi težil mi srce kakor on. GROFICA CAPULET	A
zdaj živí; pripravijo mu tam pijačo grenko,	ki	pošlje kmalu ga za Tybaltom.Potem boš, hčerka	A
srce od bridkosti zanj. O, da bi našli kóga,	ki	bi strupa mu dal, gospá: jaz bi mu ga mešala	A
da bi osvetila na njem ljubezen za bratranca,	ki	nam ga je ubil! GROFICA CAPULET Le dóbi	A
možiti nočem; in ko bi hotela, bil bi Romeo,	ki	veste, da ga sovražim, ljubši mi ko Paris.	A
dojka nastopita CAPULET Rosó škropi zrak,	ki	umira solnce; ali ob mojega nečaka smrti - to	A
plima in oseka solzá - ko morje; čolnič je teló,	ki	plava po tej slani vodi; vzdihi so veter, ki	A
ki plava po tej slani vodi; vzdihi so veter,	ki	divjá s solzami, kakor solzé z njim in ki bo	A
veter, ki divjá s solzami, kakor solzé z njim in	ki	bo telo uničil, če se nebó ne razvedrí.- No	A
naj zvestoba vrne se na zemljo, predno je mož,	ki	je ostavil zemljo, ne pošlje iz nebes?- Svetuj	A
prelomim, ali da psuješ ga z jezikom istim,	ki	prej je hvalil ga pač tisočkrat brez mere in	A
rekla, sem si rekla v lice. PARIS Obraz,	ki	obrekuješ ga, je moj. JULIJA Lahko mogoče	A
bridkostjo mojo, kako bo brž razsodil težko pravdo,	ki	tvoja je izkušnja in modrost ni razsoditi mogla	A
A treba je odločnosti obupne, kakor je zló,	ki	naj mu ubežimo.Ako imaš močí, da se ubiješ,	A
da se ne ustrašiš srédstva smrti podobnega,	ki	te odreši sramote, ko bi smrt celó objela, da	A
PRIZOR CAPULET služabniku Povabi mi goste,	ki	so tu napisani!Služabnik odide.	A
SLUŽABNIK Ej, milostivi gospod, slab kuhar bi bil,	ki	bi še svojih prstov ne znal oblizniti.Kdor torej	A
se pri patru in izkazala sem mu vso ljubezen,	ki	mi jo dovolila je spodobnost. CAPULET Prav	A
Položi bodalce poleg sebe Ali ni morda strup,	ki	je menih z umetnostjo zvijačno mi ga zvaril	A
O groza! Ali se ne zadušim v tej kleti,	ki	otrovna usta niso ji dihala nikoli čistih vzduhov	A
duhov preplašenih škrbét skrivnostni, da človek,	ki	ga sliši, obnorí - o, če se zdramim, kaj ne	A
Prikazen Tybaltovo vidim; Romea zasleduje,	ki	je bil nasadil ga na meč.- Stoj, Tybalt, stoj	A
GROFICA CAPULET O nesrečna ura! CAPULET Smrt,	ki	mi jo je vzela, da izsili tožbé mi glasne, veže	A
Le eno samo, dobro, ljubo dete; le eno bitje,	ki	bi me vedrilo in tolažilo, ali smrt okrutna	A
Ubita! - O prokleta, zlobna smrt	ki	si jo zapeljala, tak okrutno, okrutno jo zgrudíla	A
Kaj tožite, ker je osrečena? Žena,	ki	je predolgo poročena, je poročena slabo; blagor	A
predolgo poročena, je poročena slabo; blagor ji,	ki	zgodaj si je Kristusa izbrala.Branite solzam	A
moja žena, mrtvega me je našla (čudne sanje,	ki	dajejo mrliču misliti!) in tak je vroče me poljubovala	A
cekinov in daj mi strupa, daj pijače krepke,	ki	brž po žilah vseh razlíje se, da zgrudi se življenja	A
tvoj in tudi ne zakon njegov; svet nima zakona,	ki	bi napravil te bogatega; ne bodi več ubog; prelomi	A
denar tvoj - hujši strup za dušo človekovo,	ki	na tem gnusnem svetu umorov več ima na vesti	A
umorov več ima na vesti, kakor pijačica uboga,	ki	ne smeš je prodajati.Nisi prodal mi strupa,	A
sem, da najdem brata bosonožca iz reda našega,	ki	hodi v mesto bolnikom streč, da bi na pot me	A
razrahljeno od grobov, in čul boš vsak korak,	ki	se približa; tedáj zažvižgaj.Daj mi te cvetice	A
Iz kamna je in iz trohnobe tvoj hram poročni,	ki	z vodo dišečo ga orosim in pa s potokom solz	A
posebno, da s prsta snamem dragocen ji prstan,	ki	potrebujem ga za važno stvar.Zatorej pojdi!	A
Trebuh smrti!	Ki	si požrl svetá najdražjo stvar!Tako ulomim trhle	A
PARIS zase Ha! Glej, prognani, drzni Montague,	ki	Juliji je bratranca umoril; vsled te bridkosti	A
živi in misli, da je bil usmiljen obupanec,	ki	ti je vélel stran. PARIS Rotenje tvoje	A
dvorano razsvetljeno. - Tukaj léži, mrtvec,	ki	te je mrtvec bil pokopal!- Položi Parisa v	A
- O srce moje, moja žena! Smrt,	ki	je sesala balzam tvoje sape, lepote tvoje ní	A
Kak bi mogel ti bolj ustreči, kakor da z rokó,	ki	zrušila mladost je bila tvojo končam ti zdaj	A
pridem iz te palače temne; tu ostanem pri črvih,	ki	so ti služabniki. Tu si napravim svojo večno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani