Idi, teci in prosi ga, naj pride brž s svojo kraljevsko krono, videti jo hočem. Gotovo se sveti kakor sonce na nebu, ker drago je plačana, z domovino in srcem. In ako ne bi hotel k meni priti, reci mu, Zorislava je sedaj dekla Tugomerova, ona pride sama k njemu, vrže se na tla pred njim, da občuduje njegov sijaj.