nova beseda iz Slovenije
On pa je bil spet sam. Prišli ste, je le še | kdaj | pomislil.Nastanili ste se v mojem cimpru. | A |
pritlehno lezejo naokoli, je dober z njimi in jim | kdaj | privošči tudi kako majhno srečo.Vsi njihovi | A |
premakniti prsta. In je v nemi grozi čakal, | kdaj | bo zaslišal krike.A še preden se je potem zares | A |
kot bi jih ožila neka grenka šoba ‒ le včasih | kdaj, | na hipe, lepa, polna.Halgatu se je vse bolj | A |
dobro ne izide. . / . / stran 206 . / Če pa že | kdaj | kaj hočem, hočem nemogoče.Zdaj recimo hočem | A |
povsem odrekel. Morda ji je celo naročil, naj ga | kdaj | pripelje? Pišti je dobro, je rekla. | A |
stran 212 . / Nobenega upanja ni, da bi | kdaj | lepo živeli.Razen mojega in njegovega upanja | A |
zaritimi v zemlji in z obrazom v blatu, je le še | kdaj | pa kdaj pobrcal.Prepričani so bili, da take | A |
zemlji in z obrazom v blatu, je le še kdaj pa | kdaj | pobrcal.Prepričani so bili, da take vročice | A |
ne da bi si kdo, razen socialne delavke in | kdaj | kakega sodnika za prekrške, vzel vsaj malo časa | A |
segel v besedo. Ker boš nahranil psa, ko bom | kdaj | pozabil kje sem doma, je skomignil, kot bi sam | A |
pravzaprav neverjetno, a vendarle se še zdaj | kdaj | ujamem v občutku, kako lepo mi je bilo takrat | A |
Samo ‒ kdo bi jo dal? | Kdaj | pa je, prosim, Slovenec komu kaj dal? Dale so | A |
seveda, ki bi mi rekel, da je lahko svet vsaj | kdaj | tudi zame. 5. | A |
ugotoviš, da nimajo niti toliko, da bi jim lahko | kdaj | zaračunal vsaj delovno uro.Nato je sčasoma še | A |
med zobe staro olje. Le z njimi se še lahko | kdaj | znajdeš na valu, ki te dvigne iz vsega dreka | A |
. / stran 25 . / Ne pomnim, da bi bil še | kdaj | tako v zadregi pred ženskami, saj sem sicer | A |
sanjarjenje ‒ edino božjo hrano, ki sem je bil | kdaj | v življenju deležen.Lahko sem upal, da bo začutila | A |
pa je navsezadnje potem celo hvaležna, ko ji | kdaj | malo pomaga.Glede vzgoje otrok pa je tako in | A |
in zavite v slutljivi nočni plašč, ki so ga | kdaj | pa kdaj presvetlile le anekdotične iskrice. | A |
zavite v slutljivi nočni plašč, ki so ga kdaj pa | kdaj | presvetlile le anekdotične iskrice.Te sta kajpada | A |
se je ponoči spet nekje zataknil in kdo ve, | kdaj | se bo privlekel domov, ga še kar ni izpustila | A |
zanesljivo najbolj zanemarjen avto, kar sem jih | kdaj | vozil.V menjalniku gotovo že predolgo ni nihče | A |
potem še dodala: Ne spomnim se, da bi sploh | kdaj | v življenju štopala.Tega me je bilo pač zmeraj | A |
lahko tudi vse bolj resno vprašamo, ali je sploh | kdaj | bila? Daj, daj! je zabolščal vodja voznega parka | A |
‒ kolesa, mopede, cigarete, pijačo, salame, | kdaj | tudi kruh. Pomagalo mi je pri tem prepričanje | A |
zelo osupnila, da je potem sploh nisem vprašal, | kdaj | se lahko dobiva.Čeprav: kaj pa naj bi mi sicer | A |
nekakim slutečim strahom, ki ga lahko kvečjemu | kdaj | potlačim, zanesljivo pa se ga ne morem otresti | A |
vohal že jutrišnjo kuho. Nosil pa je, kajpada, | kdaj | tudi na nosu muho, pa je ni niti opazil.Vedel | A |
in ure, preden je zložil misel, ali pa je pač | kdaj | tudi ni zložil.Gnani od naraščajočih občutkov | A |
res velike količine cenenega vina so ga lahko | kdaj | zvedrile. Pa še v tem poživljajočem napoju | A |
strankami, in je nekatere nadvse vznevoljilo. | Kdaj | sem pa, prosim, jaz samo gledal? je zapel Zobar | A |
v mojem spominu ni bilo enakega. Morda me je | kdaj | tako poljubila babica, a to vendarle ni bila | A |
vsaj vsako jesen tam na vogalu, če te morda | kdaj | več ne bo. Zmeraj bom, sem jo objel. | A |
blizu dom, ki ga deli še z nekom. Kaj veš, | kdaj | bo spet taka prilika? se me je oklenila in je | A |
priznal. . / . / stran 206 . / Ko bi bil lahko | kdaj | na pravi strani, bi bil gotovo uspešen, je menila | A |
je vodila z odra naravnost k njemu. Vmes je | kdaj | pa kdaj le za hip ošinil tovarišijo in se posebej | A |
vodila z odra naravnost k njemu. Vmes je kdaj pa | kdaj | le za hip ošinil tovarišijo in se posebej pomudil | A |
da mu je v zdolgočasene malomeščanske sanje | kdaj | prihajala najina Lajka in ga pomalem grizljala | A |
socialnega kupa. Vse tiste dobrikave in morda | kdaj | res tudi iskrene govorance in voščila pa sem | A |
bom vprašal: Čuj, a se ti spomniš kaj, mali, | kdaj | in zakaj so v tej državi zapirali Lepca? Predsednika | A |
cedilu, naj si niti ne zamišlja, da mu bo še | kdaj | teklo Gajaševo mleko! Pa smo torej kljub utrujenosti | A |
seboj, pri kateri ni niti sam več razločil, | kdaj | se le spreneveda in kdaj gre zares? Gajaš je | A |
niti sam več razločil, kdaj se le spreneveda in | kdaj | gre zares? Gajaš je bil pač Gajaš. | A |
sončece, ki sveti tam na Zemlji. Kdorkoli te bo | kdaj | pogledal, mu bo lepo v očeh in toplo pri srcu | A |
odvrnilo sonce. . / . / stran 5 . / »Vsaj | kdaj | pogledam vse, kar rase v zemlji, po njej leze | A |
ni opazil. »Le kdo bi si bil mislil, da bom | kdaj | dočakal tako jutro?« je zavzdihnil. »Le kako | A |
da si ravno vesela družba, samo, kdor je bil | kdaj | sam, ta pač ve tudi to ceniti...« | A |
utrgal?« se je grenko nasmehnil. »Kdo pa je še | kdaj | komu nosil regratove rože?« »O, pa je!« je povzdigni | A |
za njim. »Ker sonce mi je reklo: ‚Kdor te bo | kdaj | gledal, mu bo lepo v očeh in toplo pri srcu | A |
vztrajno, da k vsemu zmorem s svojim žarkom. Vsaj | kdaj | pogrejem vse, kar v zemlji rase, po njej hodi | A |
hodil dan za dnem mimo njih, ne da bi se moral | kdaj | ustavljali z mislimi ob njih, kaj šele, da bi | A |
se jima čedalje bolj vozlale, in če se je še | kdaj | približala njegovi trdnjavi, je potegnil pred | A |
Sova vzleti z veje, torej jih ni veliko, ki bi | kdaj | hodili po tej hosti.V svetlikanju pod limbami | A |
Ligurskega polža in bi tega občinskega izobeska | kdaj | ne gledal in poslušal na kaki prireditvi, ni | A |
prireditvi, ni ga bilo širom po deželi, ki bi si | kdaj | sam ne lastil tega splošnega ljudskega premoženja | A |
naseda puhlicam in obnemelo čaka v svojem ždelu, | kdaj | se bo prikazalo kaj nebeškega v grmu na gorici | A |
kateri prvi glasno, slišno izrečen, ni vedel, | kdaj | in ob katerem vozlu v glavi se je uglasbil in | A |
razbuče v glavi. Nisem verjela, da se bova še | kdaj | našla in da bova po tolikem obrabljenem času | A |
Sanjalo se jima ni, da se bosta vračala še | kdaj | skupno v svoje zgodnje kraje, še kdaj po vsem | A |
vračala še kdaj skupno v svoje zgodnje kraje, še | kdaj | po vsem tem utrudljivem in žuljastem napenjanju | A |
strop viseči zvončkov motvoz, v katerega sta | kdaj | zadela, in tinkljaji, ki so ju nato budili skozi | A |
vrne vanj in se mu še sanjati ni hotelo, da bo | kdaj | tod prebijal svoja zadnja leta.Njegov otroški | A |
nad njimi, ki so se poneumnili, ne da bi se | kdaj | zastrupili s kristavcem.Vedela je, kadar je | A |
nanjo manj ali sploh ne. Prikazala se mu je le | kdaj | vmes, prebliskoma in površno, skrivoma v temnem | A |
koncu. Križi se mu drenjajo po hrbtu, a le | kdaj | vmes, tako rekoč za opomnjo in da se ne prevzame | A |
si stregel z veliko zajemalko, oko na preži, | kdaj | bo kdo potegnil zadnji štrukelj iz srede v zlati | A |
sploh katera jed od tistih prenošenih je bila | kdaj | zares na mizi, ali gugelhop in silipup, navlečena | A |
lepodišeča župa od zelišov, cesarjov ješpren, ali | kdaj | temfani golobi, serboritka, sromak, bandelci | A |
muškatelerjove hruške? Redke teh jedi so bile | kdaj | na mizah, malone nobene tedanji čas ni okusil | A |
prehitela, kajti prav gotovo bi bil naletel | kdaj | na svojih poizvedovanjih sam na tega ali onega | A |
sklenil novo, in na teh stikih bi se mu razkrila | kdaj | neizbežno tudi ona, podkožno tlenje za katero | A |
vihravo, sključeno in krevljasto bolest? Se bo | kdaj | izril iz teh ljubezenskih zametov?Kaj ju je | A |
umirjevalni izvirnici spletične! Ne vesta, | kdaj | in kako sta se zalepila v spanec. Zjutra | A |
treba! In ljubezen naj si ljudje izkazujejo, če | kdaj, | potem za časa življenja ali pa nikoli; če s | A |
morali, pa jih ne, in takimi, ki samo smrknejo | kdaj | vmes, pri čemer je vzrok smrkanja lahko karsibodi | A |
posebej pravit knjižničarka, bi zvedel zanjo bogve | kdaj, | morda šele na jesen.V trgu njena smrt ni zapustila | A |
prikrivati to dejavnost vsa leta, ne da bi mu bili | kdaj | mogli priti na sled, dogajalo se je, da je redno | A |
usti dopovedoval pot, kje se moraš odcepiti in | kdaj | zaviti v to, kdaj v ono smer.Oče nikdar ni bil | A |
kje se moraš odcepiti in kdaj zaviti v to, | kdaj | v ono smer.Oče nikdar ni bil mojster pripovedovanja | A |
da se boš maščeval, čeprav še ne veš kako in | kdaj, | nekako v davni prihodnosti, se je usirilo v | A |
si je domisliti, da je deček tako ali drugače | kdaj | vmes morda le naglasil svoje stanje, toda pri | A |
ministrantovskim glasom je bavkal zvonček, vmes je | kdaj | bavknilo iz stolpa, medtem ko se je zbrana družba | A |
čez noč razvil najhujši praskač, kar jih je | kdaj | premoglo ljudstvo.Res je, da se je na tihem | A |
dotikal drugih, to je vratov vseh prednikov, ki so | kdaj | stanovali v tej sobi. Vsa jutra in vse večere | A |
zajel kresila, s pridržanim dihom je čakal, | kdaj | bo kanila toplota od kože, kdaj mu bo srce naplodilo | A |
dihom je čakal, kdaj bo kanila toplota od kože, | kdaj | mu bo srce naplodilo polno mero ljubezni, kdaj | A |
kdaj mu bo srce naplodilo polno mero ljubezni, | kdaj | mu bo meh nakresal toliko isker, da se bo mogel | A |
poslopji se je vlačila temna gošča, vmes je | kdaj | curnila vanjo medla svetloba, ki so jo spuhtele | A |
konca jezika, tako da jih je le odpiral in vmes | kdaj | veselo zakrilil z rokami.Ne prenašajte suženjstva | A |
Najbrž je bil to Tjažev edini nagovor, ki ga je | kdaj | v življenju doletel, zdelo se mu je, da so klopi | A |
počakajte, da se spomnim, ne vem več, sem to že | kdaj | vedel, spominjam se, da mi tega še nikoli ni | A |
obenj, pa nisem, raztakala sva se, ne da bi bila | kdaj | skupno izvirala, kdaj skupno tekla po strugi | A |
sva se, ne da bi bila kdaj skupno izvirala, | kdaj | skupno tekla po strugi ali se stakala.Zavodska | A |
prej ni ponudila prilika, dvomim, da je bil | kdaj | prej okusil kaj ljubezni, nežnosti in toplote | A |
da ponovim domnevo, da je ta čudaški človek | kdaj | prej prekopal svojo naravo res za vsemi duhovnimi | A |
kar je potreboval, ne zavedam se, da bi mu | kdaj | ne bila zadostila ali mu ne bila ustregla, zato | A |
moram, da me je preoral, ne da bi se zavedala | kdaj | in kako, a preoral me je in nisem več tista | A |
Saj vem, da le širokoustiš. | Kdaj | bom jaz papež v Rimu?Takrat, kadar boš ti zmogel | A |
malopridnež, kolikor me je pod klobukom, ako vam bom | kdaj | kaj opotikal, dokler bom tovoril!« Cesar | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |