nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Kako dobro dene, jo gledati na samem, kjer nobeni tuji oziri gledanja ne motijo in čutnega valovanja ne kalijo. Sanjalo se jima ni, da se bosta vračala še kdaj skupno v svoje zgodnje kraje, še kdaj po vsem tem utrudljivem in žuljastem napenjanju srboritila v hribe in se klicala nazaj v tisto pomladno neobvezno dobo, vse prekratko, okrnjeno in neizživeto, a tako izrazito ostro in zažeto v kožo, da sta z njo pritrdovratila do današnjih dni.
Razgled se je širil, nižine ju že več niso dohitevale, a preteklost se je umikala z odporom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani