kdaj (901-1.000)

dopusta ni vrnil v enoto, za primer, če se bodo	kdaj	le odločili za pobeg...Ženska jih je nekaj dolgih	A
priložnost maksimalno izkoristi, kajti nikoli ne veš,	kdaj	te bo doletela smrt!Zlezel je z nje, - v hipu	A
plesišče, in množila po svoji moči svatovski hrup.	Kdaj	pa kdaj se je prikazalo na pragu kako nališpano	A
množila po svoji moči svatovski hrup. Kdaj pa	kdaj	se je prikazalo na pragu kako nališpano dekle	A
njegova krava v deteljo. Tako sta se sprla	kdaj	pa kdaj; a ker ni imel Premec žene, ki bi mu	A
krava v deteljo. Tako sta se sprla kdaj pa	kdaj;	a ker ni imel Premec žene, ki bi mu netila jezo	A
žvižganju. »Pa veš ti,« povzame zopet starec, »od	kdaj	straši gori pri znamenju?« »Ne, oče,« odgovori	A
vendar kaj pove, zakaj je znamenje takšno in od	kdaj	da tam straši, in Šimen začne pripovedovati	A
tudi ne morejo popraviti. »Ali je vas že tudi	kdaj	gori strašilo?« vpraša Miha. »Le počakaj,« pravi	A
Poznič, kako je sprevrgel besedo Javornik! In	kdaj	se bo to predrugačilo?Nikdar.	A
bilo drugega dela, je vzel puško in prinesel	kdaj	pa kdaj kakega zajca ali veverico domov, ponoči	A
drugega dela, je vzel puško in prinesel kdaj pa	kdaj	kakega zajca ali veverico domov, ponoči pa je	A
v dolinski fari se je vse razpečalo. Kje in	kdaj	se je bil Premec sam tega navadil, se natanko	A
prenočeval Juri vedno pri Premcu, ampak si je izbral	kdaj	pa kdaj ležišče na kakšnem kozolcu, katerih	A
vedno pri Premcu, ampak si je izbral kdaj pa	kdaj	ležišče na kakšnem kozolcu, katerih je stalo	A
dote!« . / . / stran 54 . / »No, pa Bog ve,	kdaj	jo dobiš, ali pa nikoli!Tvoj oče lahko še dalje	A
človek, ki je tako pobožen, si misli in čaka,	kdaj	bo molitve konec.Zdavnaj je že odzvonilo, a	A
»Moja, in pri nas se pravi pri Pečarju.	Kdaj	greš pa domov?« »Ne bom čakal dolgo.«	A
temna noč, in ne more se spomniti, da bi bil že	kdaj	videl ta kraj in to hišo.Komaj stori par korakov	A
Dolino, in prijateljsko se poslovita. »Če še	kdaj	tod prideš,« pravi Matija, »pa ge še oglasi	A
Miha, »to že lahko storiš.« »Jurček, če sem že	kdaj	kaj zate storil,« prigovarja Premec, »poslušaj	A
sem bil zadnja leta gori, pa Bog me varuj še	kdaj!	Ko grem tako po bregu, živ! mi vzame veter klobuk	A
Miha. Tako po domače je govoril z njo kakor le	kdaj	s svojim prijateljem, in če je primerjal Anico	A
in svojih otrocih, in pomenkovali so se tudi,	kdaj	bi se napravila ženitev, zakaj to je bilo dognano	A
»Vidiš!« »	Kdaj	sem jih dražil?« »Zabavljal si jim; pa sem ti	A
»He, mati!« je dejal. »	Kdaj	napravimo svatovščino, kdaj?« »Kadar hočeta	A
mati!« je dejal. »Kdaj napravimo svatovščino,	kdaj?	« »Kadar hočeta,« se smeje mati.	A
govori . / . / stran 171 . / la o njuni zvezi, in	kdaj	da misli stopiti pred očeta, takrat mu je upadlo	A
dobili, hudo, vse kaže tako, in kmalu bo tu.	Kdaj	so že odletele lastovice, in kako trdno se drži	A
je še Ožbe povedal o volkovih, zakaj Bog ve,	kdaj	bo zopet moči priti, in toliko zgodb je vedel	A
veš, kako grozna mi je bila prej misel, da bi	kdaj	zapustil te domače kraje? Zdaj sem se je privadil	A
cefrati ponošeno platno za na rane. Rozalka,	kdaj	pričneš ti?« Rozalka je bila prebledela in si	A
mladi Primož še pozno v noč gledat po cesti,	kdaj	se prikažeta, zaman je koprnela Rozalka po kapljici	A
prodal in se vrnil na goro, od koder le redko	kdaj	še pride v Dolino. Rozalka misli, da ga tudi	A
»Kako pa je z Gašperjem?	Kdaj	bo vzel Mano?« »Če jo bo,« je dejal Tone in	A
koračil tako trdo tik fantov, da so kar čakali,	kdaj	stopi komu na nogo.To so bile uvodnice poznejši	A
ljubega miru. Oh, to so križi, in sam Bog ve,	kdaj	bo konec!« »Sam Bog ve,« je zdihnila sestra	A
nekako tako kakor prerok Jona pred mestom Ninive,	kdaj	se izpolni Bricovo prerokovanje, in ker je rada	A
pazila, kako visoko se bo dvignilo sonce opoldne,	kdaj	bo popoldne pogledalo skoz okno, in čakala,	A
bo popoldne pogledalo skoz okno, in čakala,	kdaj	potegne veter od juga in prebudi spečo zemljo	A
Bric, »pride medved iz brloga ‒.« »Kako pa ve,	kdaj	je svečnica?« je vprašal Gašper. »To oznanijo	A
bilo le res,« je delala sestra. »Ali veš ti	kdaj?	« »Tega ne ve noben človek; ampak na sodni dan	A
kam zatekla, je skočila vsa hiša pokonci. »	Kdaj	bodo pa začeli ti otroci resno delati?« je vprašala	A
ki uživata v polni prostosti svojo mladost.	Kdaj	naj se pa on roparje igra? Kadar bo odrastel	A
vršiti. Bric je ugovarjal, češ da še pes čuti,	kdaj	se pregreši; kako prihuljeno pa se plazi okrog	A
saj tudi starši ne čakajo vedno s šibo v roki,	kdaj	bo otrok kaj napačnega naredil, in toliko dober	A
Ga bolje poznam kot vi,« je dejala Reza. »In	kdaj	napravimo svatbo?« »Tetrev, če ti to izpelješ	A
zdaj!« »Oh, saj poslušam že celo uro in čakam,	kdaj	bo konec; ampak nekaj me jezi.Vi ste se tudi	A
hodili skozi vas. Rožman je tuhtal in računal,	kdaj	bi utegnil iziti list z njegovim preklicem.	A
najrajši o Janezu in Francetu in ugibali, kateri in	kdaj	bo prvi pisal. Čez dober teden sta došli hkrati	A
njima Rozalka in Mana. Posvetovali so se,	kdaj	bi napravili poroko, koga bi vabili, kdo bo	A
vprašanje, če se ni že France dovolj izučil;	kdaj	se vrne; zakaj strica Toneta že hudo pobira	A
prav. Tone je čakal z veliko radovednostjo,	kdaj	bo odgovoril France.Toda prešel je en teden	A
zato vam tudi nisem prinesla pisma brat.« »	Kdaj	mu boš pa spet pisala?« »Sem mu že.	A
držal. Da vzame Jerico, to je bila enkrat ena;	kdaj	in na kaj, to je bila pa druga.Njegovi prihranki	A
videl razkoračenega moža, ki že ni vedel več,	kdaj	ga je bilo zadnjič sram; Jerici pa je šinila	A
rivljenega. Nihče se ni spominjal, da bi mu bil Tone	kdaj	kaj žalega storil. Pač pa mu, je opomnil Tetrev	A
na svoj mlin. »Pridno naj se uči, da postane	kdaj	imeniten in slaven mož, kakršen je bil njegov	A
je odpravil drugega dne k župniku, da pozve,	kdaj	se je rodil slavni Škorec, da povabi gospoda	A
naproti.« Tako sta v temi pazila skoz okno,	kdaj	pride Rjavkar domov.Precej pozno se je vrnil	A
hud je Mlakar, ki je dan na dan popraševal,	kdaj	dobi dopustnico za točenje vina in piva pri	A
»Tako smo se vendar zmenili.« »	Kdaj	smo se tako zmenili?« se je razsrdil Lomast	A
potrošiti na dan, da bo shajal s posojilom,	kdaj	si privoščiti kakšno smotko, in sklepal je,	A
Najkrasnejša pesem,« je dejal davkar, »kar sem jih	kdaj	pel ali slišal peti.In jaz sem bil v mladih	A
navodilih izkušenega uradnika, če hoče postati	kdaj	njegov vredni tovariš. Muren se je tiho priklonil	A
je nadaljeval davkarjev sin. »Omenili boste,	kdaj	in kje je bil rojen, kod je služboval, da je	A
je kaj takšnega zakrivil, z nemirnim srcem,	kdaj	ga pokliče sodnik pred sodni stol. Pisatelj	A
Kaj so v kavarni še govorili in ukrenili in	kdaj	in kako je prišel sam domov, tega se je Ivan	A
strani porogljivo gleda in škodoželjno čaka,	kdaj	pripleza siromak tako visoko, da ga padec ubije	A
grozil s pestmi. Doma so čakali otroci lačni,	kdaj	pride oče, da bi večerjali. »Jejte!	A
Petan in kadil mirno naprej. Ni se spominjal,	kdaj	bi bil zadnjič tako dobro pil in jedel. In postelja	A
zadosti hitro in je bilo treba samo počakati,	kdaj	jo dojde.Včasi se je Ivan seveda tudi nekoliko	A
porogljivo smejal. Zastran lesa pa so se dogovorili,	kdaj	pojdejo v gozd. V Žvarovljah je obdeloval gospod	A
Ivan. »Oh, kako se motiš, Ivan! Ali smo tebe že	kdaj	sprejeli neprijazno?Ali nam nisi bil vedno ljub	A
se je tiho od doma in čakal zunaj na polju,	kdaj	pride Lah.Ni še čakal dolgo, ko se je prikazal	A
obrazu, in srce mu je koprnelo v grozni tesnobi,	kdaj	se mu razbije glava ob ostri pečini.Zakričal	A
Ivan se je čudil še bolj, še neprijetneje. »	Kdaj	sem vas pa prosil, gospod Strada,« je dejal	A
bo pa po dvajset; torej ni slaba kupčija. ‒	Kdaj	vas smeva pričakovati v Žvarovljah?« »Ali ni	A
pazila, da ni oče spet segel po jedeh, in čakala,	kdaj	pride Ivan. Od daleč ga je zagledala, in srce	A
razdejal! To je hiša sovraštva, in jaz samo čakam,	kdaj	se bosta vedve gospodični začeli sovražiti.	A
in se . / . / stran 127 . / proseče ozirale,	kdaj	in kod se vrne ljuba gojiteljica.Oče se namreč	A
je pomudil pri Korbinovih, da je povprašal,	kdaj	se vrne Ivan, kaj bodo delali ta teden, kakšnega	A
pozdraviti, v večnem strahu in vedno pripravljena,	kdaj	jo napadejo odrasli z besedami, otroci s kamenjem	A
mudilo drugim!« Korbinka in Gričarka sta čakali,	kdaj	ju pokličejo za priče; Petan ju je pa učil potrpežljivosti	A
slišal; vedel ni nihče nič, še tega ne, kje,	kdaj	in od koga je kaj slišal.Najrajši bi bila ovadila	A
pričakovati, da postane pozneje varčna? In	kdaj	se je vam hlinila?Ali je pobrala že kako stopinjo	A
iz glave brezplodne misli in čakala strahoma,	kdaj	jo pokliče Andrej.Polagoma se je vdala v spremenjene	A
pusti njemu, tako on drugim, ki so le čakali,	kdaj	prejdejo muhe. Nekega dne pa so dobili starši	A
Molčala sta res oba vso pot, ker je čakal vsak,	kdaj	spregovori drugi.Zefi se je zdelo za malo, da	A
glas in kašljal pomenljivo in čakal prilike,	kdaj	bi mogel spregovoriti besedo s svojo hčerko	A
izboljšale razmere, in v ljutem veselju je čakal,	kdaj	bo direndaj končan. Začetek poletja je pripeljal	A
ne opusti. Izplačali ga bomo, da bo pomnil,	kdaj	je vas razžalil.« »Lepo hvalo, gospod major	A
naj bi se on sam kisal doma, da bi pomnil,	kdaj	je njo žalil. Kar oživela je zdaj gospa, in	A
dobro srečo,« se je spet oglasil kolaborator. »	Kdaj	pa zdaj pridete?Midva imava še svojo heraldično	A
koliko vojaštva bo peljal grof Urh s sabo in	kdaj	odrine.Viljem je daleč spremil mladeniča, in	A
človek ne pozna tako kakor ona moči rastlin in	kdaj	in kako jih je trgati.« Drugo jutro pa se je	A
o Korneliji, in končal z vprašanjem, kje in	kdaj	bo milostljivi knez blagovolil govoriti s srečno	A
roki, a zapah se ni ganil. Vlekla je na uho,	kdaj	se bo kak korak približal, da bi ga ustavila	A
neprijetne misli in nepotrpežljivo je čakala,	kdaj	pride domov. Odgrnila je zaveso in pogledala	A
glave po nepotrebnem vznemirja. Da ne bodo	kdaj	naši mirni meščani zaradi slabo razumljenih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani