nova beseda iz Slovenije
se niso na njem sramovali. Ako bi se mož tudi | kdaj | bil domislil iti malo pogledat v poprejšnjo | A |
Tožbánjo vas. Edini Čičev Martin pametuje, | kdaj | so ga bili naši predniki v Rádovljici kupili | A |
Ali ni vse to Bogu na čast? Kdo je še | kdaj | slišal in v kateri cerkvi se je učilo, da je | A |
orožjem hodi pred Bogom in za Bogom? Ali je zato | kdaj | toča pobila, kdaj zbolela živina ali črv žito | A |
in za Bogom? Ali je zato kdaj toča pobila, | kdaj | zbolela živina ali črv žito pojedel?Prosjak | A |
Doktorand Kolenec. A | kdaj | mi jo poveste, kakor se je ohranila v tem poročilu | A |
Doktor Pipec. Morebiti | kdaj, | morebiti nikoli ne; kakor nanese prilika. - | A |
šaljivo, da zato, ker vselej in o pravem času ve, | kdaj | in kam je treba v pisanju postaviti »et caetera | A |
general preslišal. Na vprašanje, ali je bil že | kdaj | poprej v Bosni, je pritrdil, na kar je rekel | A |
Pester je prikimal, rekoč: »Ako se pojavijo še | kdaj | nemiri na Konj-planini, poprosim za pol bataljona | A |
obglavite še drugo, tedaj pa zaspite, nezavestno | kdaj | se prevalite v Morfejevo naročje, in naj poka | A |
napisati stotisočletno zgodovino tega gozda! | Kdaj | je nastalo ogromno skalovje, ki se danes imenuje | A |
skalovje, ki se danes imenuje Konj-planina, | kdaj | je na njem pognala prva bilka ‒ in potem ves | A |
No sedaj se lahko vrne.« Potem je vprašal: » | Kdaj | lahko prevzamem administrativne knjige?Rad bi | A |
in vedenje vsakega delavca, potem, od kod je, | kdaj | je nastopil službo, in kratek popis osebe.Trkulja | A |
gosi ter se masti s slastnimi bifteki, ne da bi | kdaj | kaj plačal za te dobrote.Samojlo mu je ponudil | A |
kakšna Slovanka je? Uh, ta bo vzgojila otroke, ki | kdaj | še prebrnejo nepoboljšljivo vlado in kar je | A |
Vilarja. Ker se ta ni spomnil, da bi bil že | kdaj | videl tega nadporočnika, je hitro vstal, pomolil | A |
generalu in načelniku. General je vprašal Vilarja, | kdaj | se je sprijateljil z Bajićem.Ko je bil vse zvedel | A |
Svak je bil že odprl duri in je v temi čakal, | kdaj | bo končan ta pogovor.»Nimam, sem zadržan v službi | A |
za moške sila važen predmet. »Ali ste se že | kdaj | dvobojevali, gospod inženir?« »Nisem. | A |
prehladil, in nestrpljivo je kukal skozi okno, | kdaj | pač pride njegova mula, da bi vsaj perilo lahko | A |
presledku je nadaljeval: »Oj, da bi jaz prišel | kdaj | na Črno Goro!Tam se ne boje ne Turka ne vraga | A |
težko in mučno izrazil Ante, »zli čas ne vpraša, | kdaj | naj pride, samovoljno pride.«S plahim pozvedovalnim | A |
Vilar. In obrnivši se k Bobojedcu, je vprašal: » | Kdaj | si se moral zakleti?« Ante je vstal, stopil | A |
butico v razbojniške brloge! Hm ‒ da si sam stal | kdaj | pred pravim, resničnim, živim hajdukom, oboroženim | A |
v njenem srcu. Vsa dekleta, pred katerimi je | kdaj | stal, so mu gledala smelo v oči, se ščeperila | A |
veliki suši. Inženir ni mogel dognati, odkod in | kdaj | je navalila bolezen v gozd.Morda ga je pred | A |
taboru je vse znano, kar se dela v vašem. Vem, | kdaj | si prinesel ukaz Atifu, naj gre v Tuzlo, da | A |
povzel, veselo zroč name in na svoje ženske, 𠆪li | kdaj | zasije Bosni solnce slave, kakor se bolj abotno | A |
ugajaš, gospodine Franjo. Morda bom res moral | kdaj | odtod.Pa za beg je časa dovolj.« | A |
pravočasno popihal. Gospodine Franjo, ali ste | kdaj | kaj slišali o harambaši Dušanu?« »Jedva se spominjam | A |
pozdrav). ** Živa glava plača dolg, živa še | kdaj, | mrtva nikdar. »Kaj vam je?« je hlastno vprašala | A |
pogledi postala pred njim. Vprašal jo je, od | kdaj | stanuje nadporočnik Buzduga v hotelu. »O, gospod | A |
miši kolo. A slabi časi nikdar ne vprašajo, | kdaj | naj pridejo.«Po teh besedah se je starec pomešal | A |
zgodi. Tudi takrat, če se je ta božja podoba | kdaj | res izprevrgla v zverinsko, so se po odplivu | A |
zrel deček!’ je pomislil. Potem ga je vprašal, | kdaj | je prišla Danica iz Črne Gore, na kar je dobil | A |
umreti in mučno je živeti. Toda vsake muke je | kdaj | konec, sramote pa nikdar.« Vilar je pohitel | A |
krasni in nedolžni deklici. Bog ve, morda se | kdaj | uresničijo Vazkove sanje.Vse je mogoče na svetu | A |
Glejte, da znam biti mož-beseda. Kar sem | kdaj | obljubila, vse sem še izvršila.«Zavrnila je | A |
Kaj mi mar Katica? Če dobi | kdaj | ženina, ji bom morda čestitala, njemu pa ne | A |
očistiti in urediti strugo, da bi po njej res | kdaj | lahko prišli globlje na Balkan.Toda mi samo | A |
Jovica! Tudi tvoje in Atifove strahovlade bo | kdaj | konec.« »E-e-e,« se je ob takšnih revolucionarnih | A |
Pravilni odgovor dobite v Tuzli. | Kdaj | pridete tja?« »Jutri popoldne.« | A |
zadovoljno zroč na prestrašenega prijatelja. » | Kdaj | pa se vrši dvoboj?« je vprašal gospodar. »Jutri | A |
je in dvignivši oči k njemu, je zalepetala: » | Kdaj | se povrneš, gospodine Franjo?« Prijel jo je | A |
je grozni Buzduga pretil z bikovko. Kdo ve, | kdaj | bi bila tisto jutro ‚spekla’ kavo, da ni začel | A |
nadejam se pa, da se moji prošnji odzoveta. | Kdaj | se hočeta gospoda domeniti z mojima sekundantoma | A |
trgovsko karavano.’ »Kaj sem hotel reči ‒ si se že | kdaj | dvobojeval ali bil za pričo pri dvoboju?« je | A |
eden nasprotnikov meril ali predolgo meril.« » | Kdaj | se pripeti kaj takšnega?« »Zapisano je, torej | A |
hrana je slaba, nalagajo se globe; da bi se | kdaj | odpravile znamke, o tem še misliti ni treba | A |
nagrado, je zavzdihnil ter rekel, da zdaj ne ve, | kdaj | pojde zopet v Mušićev han, ker tam nima nobenega | A |
»Ječa naj ti postane domača hiša, če jo še | kdaj | uvidiš, ti steklina švabska!Žena tvoja naj vso | A |
ljudem za petami, pa ne vem, če so dobili že | kdaj | pravega.Veste, da imamo sedaj tudi v Piliću | A |
žalostinko. Na neki strmini je bila padla, bogve | kdaj, | močna hoja, razrahljana v koreninah, silnemu | A |
A sedaj ni časa obravnavati o tem.« »A | kdaj | bo čas?« je porogljivo kliknil iz prednje gruče | A |
vztoka, čuj mojo samoljubno prošnjo! Morda dobiš | kdaj | ta moj roman v presojo.Naj najde milost pred | A |
Stare pesmi pretiravajo. Mogoče, da je bila | kdaj | takšna strahovita ječa, toda brez zmaja.« »Pero | A |
gospodinja in mu zalučila Mirkov fesič v prsi. » | Kdaj | se vendar odvadiš, svojo naklonjenost odevati | A |
»Pobegnila? | Kdaj | pa?« »Predvčerajšnjim popoldne je rekla doma | A |
sanjah na straži. »Kaj pa, ali Bajićeva mati | kdaj | pride sem?« je vprašal, ko sta se bila zakonska | A |
banjaluškim načelnikom, in lahko se zgodi, da uide | kdaj | še s tretjim in četrtim.Bog z njo! | A |
Ta družba ni bila vajena, da bi se zatekel | kdaj | švabski človek k njenim zabavam v njeno kavarno | A |
/ . / stran 724 . / pa ne pri luči. Kdo je | kdaj | videl, da bi se v gozdu delalo po noči?Te po | A |
tajil; zaradi njih bi ga bila gotovo doletela | kdaj | občutna kazen, ko bi se ne bil prikupil ječarju | A |
nanj, ko da je prosjak, a tukaj je učitelj in ‒ | kdaj | se je kdo pritožil proti dobroti?« »Nu ‒ moder | A |
tam pride tvoja ponočna mora. Nu ‒ Nikolić, | kdaj | pojdeš zopet v Zvornik? Rad bi, da mi od tam | A |
ogrevalo solnce, ki mi zahaja za goro. Ali mi | kdaj | zopet izide?Vse bo, kar je usojeno. | A |
sporočiti pozdrav Bajićeve matere in Danice ‒« » | Kdaj | si govoril z njima?« »Tisti dan, ko sta se peljali | A |
Pogovarjali smo se o politiki, o slovanstvu: | kdaj | zazori naš dan, kdaj se utelesi naša stara pravda | A |
politiki, o slovanstvu: kdaj zazori naš dan, | kdaj | se utelesi naša stara pravda, in ali si jo priborimo | A |
pregreškov. Ali mislite, da bi bila Italija | kdaj | edina, da ni bilo drugih činiteljev?Jaz sam | A |
čeprav sem se potegnil za pravico in resnico.« » | Kdaj | je bilo to?« je nas vprašalo več obenem. | A |
ni ga bilo človeka, od katerega bi bil slišal | kdaj | kaj slabega o svoji gospodinji. Pipan | A |
misel, in da sem bil smelejši in mi je ona dala | kdaj | kak znak ljubezni, nikdar več bi te deklice | A |
Ivanko, rekoč: »Kaj pa, gospodična, ali greste | kdaj | v slovensko gledališče?« »Oh, samo enkrat | A |
pozneje, ko me ne bo več tukaj, ne spomnim še | kdaj | današnjega dneva in tudi mojstra Vaha.« | A |
Naposled se je oglasil Lazar: »Kaj si slišal | kdaj | o tej babi? -Ali znaš tisto pesem o mačku na | A |
sem se mu na glas posmejal. »Ali si bil že | kdaj | pri Vahovih?« je vprašal Lazar. »Bil | A |
vred vse rimske in nemške cesarje, kar jih je | kdaj | rogovililo po Evropi!« sem jeknil nevoljen. | A |
mastili, mastili, sem ponavljal: kakšen izraz! | Kdaj | se pač masti naš borni narod, ki ima več masti | A |
ogrskih pustah Pipanova ljubezen, da sam ni vedel, | kdaj | in kako. Med tem pripovedovanjem sem | A |
dvorišče in pazil, kaj se odvali od gore, to je, | kdaj | se pojavi mišji lovec.Suhokrak dedek s culo | A |
obrazom, proseč, naj kmalu zopet pride. Ali ste | kdaj | videli Michelangelovo sliko »Tri parke«? - | A |
sem mu z očmi in se zamislil vanj. Kdo bi bil | kdaj | dejal, da je tihi Peter taka dobra duša, in | A |
migal, žugal in kazal. Ne pomnim, da bi bil | kdaj | kak poveljnik z našimi vajami nezadovoljen. | A |
Janezove postave in sem takoj tedaj sklenil, da ga | kdaj | objavim, ker se mi je zdelo, da se iz njega | A |
domovinstvo, veroizpoved, starost, obleka in orožje, | kdaj | in s kako boleznijo je prišel v bolnico in kako | A |
služabniku, naj spusti tisto nagnusno glavo | kdaj | na tla, da se razbije na drobne kosce.Toda služabnik | A |
najvišjo pisateljsko nagrado, kar jih je bil | kdaj | prejel, in je vesel takšnega uspeha začel graditi | A |
lepo ženko po gostilnah in kavarnah ‒ o!« » | Kdaj | je bilo to?« je vprašal mož z bulo pred ušesom | A |
omoženo in zdaj se spomni še na ženitev. Kdo je | kdaj | slišal kaj podobnega!Ta sramota!« | A |
spazil ves dnevni red Maričinih poslov. Vedel je, | kdaj | je deklica v kuhinji, kdaj ponese krmo živini | A |
poslov. Vedel je, kdaj je deklica v kuhinji, | kdaj | ponese krmo živini, kdaj pojde mlest, prat, | A |
deklica v kuhinji, kdaj ponese krmo živini, | kdaj | pojde mlest, prat, po vodo ali po drva.Če je | A |
dognanega in jasnega, a nič nisem videl in vedel | kdaj, | katero uro in pri kateri priložnosti se je njiju | A |
oni: »Kaj, ali znaš? Nisem te še videl, da bi | kdaj | vlekel dreto.« Se mu odreže boter Dideldač: | A |
mu potekla leta. Butalci so že šteli dneve, | kdaj | dobe svojega mojstra kovača, oče Dideldač pa | A |
butalski grb najimenitnejša žival, kakor so | kdaj | čuli o njej: to je zmaj.Zmaj mora v grb, pa | A |
šop solate, bodo segle po solati in bolj redko | kdaj | po prstih.Največjega občudovanja pa je vredno | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |