To je bilo pa le sprva. Pozneje namreč, poleti, ko je deklica bila včasi na malem vrtiču za hišo, kjer je od stare meščanske hišne gospodinje imela nekaj gred v lastno porabo prepuščenih, govorila in brbljala bi bila ž njim, dokler bi bila smela, in pogledala ga je včasi, kadar se mu je nasmejala, s tako ljubim očesom, da ni čudo, če se je zaljubil v krasni obrazek njen in v njeno srčno dobroto. In katera sedemnajstletna deklica bi ne bila hvaležna, če vidi, da jo ljubi dvaindvajsetleten, čvrst, pameten in priden mlad mož?