hišo (1.201-1.300)

krivdi in po zlobi človeka, ki leži spodaj pred	hišo	...Menda je mrtev ...	A
je in potrpežljivo čakal na teto. Spodaj pred	hišo	pa so se že zbirali ljudje, razburjeno razpravljali	A
danes dopoldne sem ubil človeka ... pred svojo	hišo	...« Njegovega tovariša je spreletela	A
v vseh podrobnostih orisal njegov konec pred	hišo,	tako natančno, kakor da se šele zdaj poglablja	A
porušenih sten, prič nekdanjega obzidja, pod	hišo	pa se je v smeri proti kotlini raztezal bivši	A
čumnati in začrnela kuhinja. V leseni uti za	hišo	so imeli svoj prostor še steljnik, nad njim	A
so običajno vsi trije posedali na trati pred	hišo	in gledali na zvezde, prikovane na visoko nebo	A
je sunkoma obrnila in brez odgovora zbežala v	hišo.	Žaku pa je zalila obraz temna rdečica.	A
gorelo pod nogami. Moj oče so ostali sami pred	hišo.	Nekaj se jim je zasvetilo v glavi in hudovali	A
je bilo dogovorjeno, Muskada res ni zahajal v	hišo,	toda ljudje so ga pogosto videli, kako je v	A
se je vrnila z Lovrekom na kamnito klop pred	hišo	in nadaljevala svojo povest.Tema se je bila	A
podobna, nekaj trenutkov pozneje pribežala v	hišo.	Očetovega mrkega obraza še opazila nista, ker	A
uspaval: neprestano so oprezovali in sumili, v	hišo	pa so vzeli hudega psa, ki ni nobenega tujca	A
sence visokih smrek, rastočih na pobočju med	hišo	in nekoliko nižje ležečimi gospodarskimi poslopji	A
skoraj neobdelan: samo na najvišji terasi tik pod	hišo	se je stiskalo v desni kot nekaj pohlevnih gred	A
pokazal hrbet in se skoraj strastno zagledal v	hišo	nad seboj.Iz svoje zaljubljene zamaknjenosti	A
plameni ter upepelijo lesene oklepe, obdajajoče	hišo	kakor orjaška hobotnica.	A
žolte tolarje ali bele srebrnjake. Pred tetino	hišo	sta si še enkrat pomenljivo pogledala v oči	A
veliko korito, stoječe med hlevom in stanovanjsko	hišo.	Od tam je s povečano hitrostjo odtekal proti	A
ga je sililo k varčevanju ... Da je imel polno	hišo	otrok, ki jo je bilo treba nasititi, mnogo nesreče	A
je zalotil gospodarja pri klepanju kose pred	hišo,	odkoder se je dobro videlo na travnik, kjer	A
zamišljeno ozrl v bajno razsvetljeno rojstno	hišo,	iz katere širokih, na stežaj odprtih oken se	A
Vodovod si morate omisliti. Pred	hišo	in na vsaki terasi bi se morala stekati voda	A
je bruhala voda v obsežno cementno kad pred	hišo.	Tu naj bi se uležavala in pripravo-španščini	A
način dovajali vrtu dragoceno mokroto: kad pred	hišo	je napajala prvo teraso, ostali dve pa drugo	A
nad vrtom končavajočem se rovu, od tam pa v	hišo,	hlev, v sadovnjak in korita.Izravnavanje vodne	A
kakor je bil predlagal gospod Marin. Prav pod	hišo,	kjer je bilo največ sonca, so zgradili vrsto	A
je bila zbrala na Lovrekov 18. god zgoraj za	hišo,	zagotovo ni mislila nanj niti ni kovala kakršnihkoli	A
Fant je molče odkimaval. Sedeč pred	hišo	na klopi je potem poročal, da ga je tik pred	A
skrbno skrivajoč svojo potrtost, se je vrnil v	hišo,	kjer je pomagal pri postrežbi množečega se števila	A
oddahnil in se nato utrujen sesedel na klopco pred	hišo.	Prevzel ga je en sam občutek: iznenada	A
dihajo laže, kakor da dobivajo boljši zrak. Pred	hišo	je, Beli dvor vidi!Kako pravljično lepa je	A
na smrt, toda že po prvih stavkih so se pod	hišo	zaslišali hitri koraki in kmalu zatem so se	A
posedala ali poležavala v udobnem naslonjaču pred	hišo,	odkoder je s srčnim zadovoljstvom opazovala	A
manj pa zadržati nemirno utripanje srca. Pred	hišo	se je zagledal v razsvetljene zavese na oknih	A
naslednji trenutek že izginila za Dimeschovo	hišo	in nadaljevala proti sredini trga.	A
varala. Drugo jutro sta zarana priropotala v	hišo	dva mrka orožnika z nasajenima bajonetoma na	A
In če ne, naravnost v Razbor gre, pred njeno	hišo!	Če ji je res kaj zanj, potem ...	A
odzval, zato je potrpežljivo sedel na klop pred	hišo	in čakal, da se pokaže kdo domačih.Spet se je	A
je spoznal svoje prijatelje. »Nekdo je pred	hišo...	!« je dejala zaskrbljeno mati Kotnica.	A
mogla več dolgo trajati, razširita, prezidata	hišo,	da bo v njej za vse dovolj prostora.Iznova se	A
onemoglega starca okrog pasu in ga počasi odvedel v	hišo.	Množica se ni več oglasila.	A
popoldansko uro - izmeno rudarjev -, ko se je pred	hišo	na Gradišču ustavil postaren možak, čigar temno	A
trudnimi koraki je dvakrat ali trikrat obhodil	hišo	in gospodarska poslopja.Ko je le zaman čakal	A
več svetu in izkušnjavam njegovim! Nate mojo	hišo,	moje hleve in moje kašče, moj skedenj in mojo	A
mene, krščanskega siromaka? In če bi hotel mojo	hišo,	moj hlev, moje polje, pa makar mojo dušo - kako	A
resnično in globoko kesanje. Ko je ustavil pred	hišo,	je prišel Šimen, da bi izpregel. ”Gospod so	A
Kaj da so ukazali? Tja so sedli v	hišo,	za mizo so sedli in so sedeli eno uro ali dve	A
in žalostne zgodbe, se je okrenil in stopil v	hišo.	”Lepo se že ne začenja ta stvar; boljše bi	A
roko - in šla sem. Še tja me je vabilo, v tvojo	hišo	in izbo, pa me je bilo strah in sem pobegnila	A
podil Aleš, pripodil je do doma. Pustil je pred	hišo	koleselj in kobilo, nikogar ni klical, stopil	A
da ne mara družbe ... Zares, če sva ugledala	hišo	in v oknu luč, me je vlekel stran ...Dolgo pot	A
želja me obide časih: rad bi videl še kdaj tisto	hišo,	celo očima bi videl rad in tudi brezovko in	A
ležal František na kupu peska pred poldozidano	hišo,	počival od dela in pil vrč piva, je bral v časopisu	A
enonadstropno, na novo ometano in pobarvano	hišo,	na kateri se je blestèl napis: ”Jurij Vihtelič	A
Videla bom, če stopijo na dvorišče, če stopijo v	hišo!	“ je pomislila Francka. Pred durmi so postale	A
volji, Francka!“ ”Da nam nesreče ni prinesel v	hišo!	“ je vzdihnila Ferjanka, ko je zaprl duri.	A
zadelana; Ferjanka je hodila zgodaj spat. Za	hišo,	v mraku, sta sedela pred pustim golim vrtom	A
ostala na jeziku neizgovorjena. Ko je stopil pred	hišo,	se je pogladil po čelu; neprijetna misel, zla	A
dolino sunkoma, skokoma, ter je utonil. Pred	hišo	je stala kmetica in se je pokrižala.	A
katere so ga ob toplih dneh prenesli na klop pred	hišo,	da je pomežiknil soncu.Pohabljen je bil od rojstva	A
te dolge, bele, vroče ceste. Ko je ugledal	hišo,	belo in visoko, je postal ter pomislil. Hiša	A
Bilo mu je, kakor da je stopil v popolnoma tujo	hišo	- odkril bi se v veži ter molil očenaš za vbogajme	A
večer. Kaj si bo mislil sin, kadar stopi v	hišo!	Spreletel jo je čuden strah.	A
zelenimi okni. Popotnik je postal, ozrl se je na	hišo	in hudo se mu je storilo. ”Kaj, če bi stopil	A
švrknil po konjih. Ustavil je pred prvo kmečko	hišo;	tam so vedrili do poznega večera. Kmetica je	A
drugače je moje srce dobro; če ugrabim sosedu	hišo,	mu vrnem vsaj škornje -- za božič!...“	A
/ Predno je prestopil prag, si je ogledal	hišo.	Ker hiša je gospodarjeva podoba.	A
samotne. Do solz užaljena se je napotila mati v	hišo	k možu, očetu svojih otrok. ”Pomisli, kakšni	A
izza drevja topla večerna zarja, sem sedel pred	hišo,	da bi klical svoje sence,kakor bežne ptice,	A
predstavljal sem si, da stojim pred visoko	hišo	in gledam vzdihovaje v polrazsvetljeno okno	A
Pred mestom, pred napol dozidano dolgočasno	hišo	se je spustila od neba silna senca, noge globoko	A
osleparim, naj me pri tej priči vrag vzame ...	Hišo	in laz!Eno leto bo zadostovalo, - in njegov	A
ruto, odide na tihem po stopnicah in po veži za	hišo,	da bi ji ne bilo treba hoditi skozi štacuno	A
se napoti naravnost v Vejánovo delavnico, v	hišo	na Klancu. Veján ni sedel pri delu.	A
Zato jaz mislim, da bi prepisali vi svojo	hišo	in svoj laz na ta dolg. Jaz sem sicer prepričan	A
In kaj mislite vi, kaj stori Veján? Laz in	hišo	prepiše na dolg ... Uh, vi človek, ali niste znali	A
zvončke in prihitela na prag. Sani so obstale pred	hišo.	Veján vrže plahto raz sebe in s počasnimi koraki	A
globoki sneg; vso pot ni izpregovoril besede, pred	hišo	se je še enkrat ozrl po meni ter je izginil	A
dohajalo vedno več. Ostajali so večidel zunaj pred	hišo,	samo nekateri, ki so se šteli naše jako dobre	A
stvari. Zgodilo se je, da je stopil v čedno	hišo	slovenske poezije nespodoben človek, pljunil	A
pomislila: kaj pa je počel s tisto nevesto? ”	Hišo	ima tam in bogat je, jaz pa bi ga ne vzela,	A
Prišel je najprej on, zato da mi je pripravil	hišo,	kakor se spodobi; par dni pozneje sem se pripeljala	A
Vrgla sem mu vajeti na rame in sem stopila v	hišo.	Tam sem pogostila razcapanega študenta z vinom	A
zlovoljnim glasom: ”Kako, da gori svetilka pred to	hišo?	Kaj bi ne bilo boljše, da bi gorela na oglu?	A
tebi; kakor beraču, popotniku, ki ga povabijo v	hišo,	ko je zunaj sneg in mraz.Da, lažje mi je zdaj	A
ob svetih Treh kraljih; blagoslavljal nam je	hišo,	pa je mislil na novce. ”-- rad bi se človek	A
človeškega, da bi tebi ne bilo naklonjeno. Belo	hišo	boš imel, ne take črne bajte, kjer ti zdaj zibka	A
žarki, s cekini. Julčetovi so imeli visoko belo	hišo	kraj potoka; za hišo je bil velik vrt; otroci	A
Julčetovi so imeli visoko belo hišo kraj potoka; za	hišo	je bil velik vrt; otroci so gledali skozi železno	A
drugi niso vprašali! Tudi jaz bom imel tako	hišo,	večjo od farne cerkve; imel bom izbo svetlejšo	A
k uboštvu nagnjen, da bi zapustil svojo belo	hišo	ter šel v puščavo, bi on, Lenart, nikakor ne	A
bi šli!“ je rekel, ko sta bila že pred belo	hišo,	pod zelenimi okni, s cveticami okrašenimi.	A
svojega rojstva, se je napotil Lenart prezgodaj v	hišo	gospoda Ferenciga.Mudilo se mu je.	A
ponižan je bil in najmanjši med vsemi. Šel je v	hišo,	stopil v vežo, strahoma, kakor k spovednici	A
bil zatrdno sklenil, da ne pojde nikoli več v	hišo	gospoda Ferenciga.Ali ni še do kraja odzvonilo	A
cesti, med nedeljskimi ljudmi. Ko je ugledal	hišo,	se je vrnil. ”Saj je še čas!	A
strupen, kakor si! Lahko še stopiš v to pošteno	hišo,	v to hišo krščansko, kadar boš lačen.Toda sam	A
si! Lahko še stopiš v to pošteno hišo, v to	hišo	krščansko, kadar boš lačen.Toda sam veš, ker	A
ali storil si premalo! Zažgal bi jim bil še	hišo	nad plešami, ocvrl bi jih bil ob živem telesu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani