gospa (801-900)

vstane in jima gre nekoliko korakov naproti. »	Gospa	milostljiva!« izpregovori ritmajster.»Usoda	A
in še bolj njegova neprisiljena vljudnost.	Gospa	jima ponudi sedež, rekoč: »Da sta mi srčno pozdravljena	A
prosim vaju, da bi mi naravnost povedala.« »	Gospa	milostljiva!« veli lajtnant.»Ne pozabite, da	A
srcem zapustila svoje prejšnje mesto,« reče	gospa.	»Ne mogel bi reči, da me je kaj posebnega vezalo	A
iz take samote, tem bolje se vam zdi,« ali se	gospa.	»Ne bom tajil, da je res.	A
slikati Van Dyk. »Če se ne motim, milostljiva	gospa,	to je podoba vašega moža,« povpraša čez nekoliko	A
najde tako ljubeznive goste.« »Ne zamerite,	gospa	milostljiva, sta li te dve gospodični vaši hčeri	A
izpraševati, posebno ker se mu je zdelo, da je	gospa	na zadnje lajtnantovo vprašanje nekako zatezala	A
Ko so po obedu vstali izza mize, jima ponudi	gospa	knjižnico na rabo in, predno sta šla v svoje	A
kako bohotno cvete, da ga je milina gledati.«	Gospa	predstavi hčeri ritmajstru Mokošinyiju. Berta	A
vseh svetnikov dan popoldne je sedela Možinova	gospa	s svojima hčerama v veliki grajski izbi in proti	A
Ljubi mož,« izpregovori po dolgem molku prva	gospa.	»Prej si govoril o novicah, ki neki razjasnjujejo	A
v morju.’« »Oh, ubogi Bentivoglio!« vzdihne	gospa.	»Zdaj stoje vsi trije pred sodbo.	A
ritmajstru, kako težko ga bo pogrešal. Tudi	gospa	je govorila tako, akoravno je njej v resnici	A
za kratek razgovor. Možina in tudi njegova	gospa	si nista mogla misliti kaj je Mokošinyiju, da	A
mu stopi naproti ter mu prijazno poda roko.	Gospa	mu ponudi stol.Vsi so čakali njegove besede	A
življenja. Prisrčna hvala vam, premilostiva	gospa,	in vam, predragi gospod, za gostoljubnost vašo	A
izkušala brati na licu, kaj se godi v njeni duši.	Gospa	je sedela zamišljena, človek bi rekel, na njenem	A
protestant!« »Ah, to sem slutila!« zavpije	gospa	in hoče k svoji hčeri ‒ali kakor v nezavesti	A
brez prič. V drugi prodajalnici je sedela	gospa	in pletla nogavico. Čerin se nejevoljno obrne	A
slišati. Ko pa ju je začela prositi tudi stričeva	gospa	in je tudi Minka rekla, da bi rada videla trg	A
stričevi hiši se je počutila zelo dobro. Stric in	gospa	sta jo ljubila ko lastno hčerko in ni bilo stvari	A
Gos? sem torej vprašal.	Gospa!	je pomenljivo povzdignil kazalec.Madam, ki mu	A
najverjetneje tudi sila slutljivi: Ja, prosim.	Gospa	Sukičeva pri aparatu ‒ tista, ki upa, da je	A
. / . / stran 107 . / Podpisana pa je bila	gospa	Sukičeva. 32.	A
da sva iz kakega njenega sladkega romana?	Gospa	piše knjige? sem se nadvse čudil. Ne, ne, je	A
Počastila pa nas je z obiskom tudi matka ‒ pač,	gospa	Angela, ki je bila najverjetneje lastnica, saj	A
Lepec in pa lastnica neslavnega nočnega lokala,	gospa	Angela, ki se je je z leti oprijel vzdevek Matka	A
prstov, da me je zabolelo. Samo ljubezen in	gospa	Olja, se je potem spet skušala nasmehniti.	A
predlagala: Kaj, če bi pozvonila pri Olji?	Gospa,	ki nama je tako velikodušno posojala stanovanje	A
potem vsega konec. Saj, je popustila rdečelasa	gospa	in nam znova natočila. Morda imaš navsezadnje	A
viskijem in fantaziral o svojih velikih načrtih.	Gospa	Angela, ki so jo obdolžili zvodništva in je	A
se je zasmejala regratova roža. »Taka stara	gospa	sem, ti pa: frizura! Ti pa: griva!« se je zahahljala	A
bili zadovoljni in srečni pri nas,« je rekla	gospa	Ljubica z odkritim smehljajem in z glasom, ki	A
Kaliopi in ne naši Katici,« je hladno pojasnila	gospa	in Vilar se je spomnil, da si je pri predstavljanju	A
civilno službo, kakor si ti,« je tiho pristavila	gospa.	Bajić, mahnivši z roko, pa še tiše: »Ženska	A
zakonska svoj prepirček. Čutil je, da obrača	gospa,	govoreč o sestri, svoj pogled vanj. »No, glejte	A
in po tem je tudi meso,« je prijazno poučila	gospa	Ljubica. Bajić nato: »Mari bo prijatelju za	A
pravi, da je najboljša jahalka,« je potrdila	gospa	Ljubica, sanjavo zroč proti cesarjevi podobi	A
Poprej tiha, zamišljena, v daljavo strmeča	gospa	Ljubica je nenavadno oživela.Oči so se ji razbistril	A
komolec. Ko je bil Vilar zapazil, da sedita	gospa	Ljubica in načelnik tako blizu skupaj, da se	A
bled in v omedlevici. K njemu je priskočila	gospa	Ljubica vsa prestrašena.Visoko so se ji dvigale	A
»Igrajte, igrajte, devojke!« je povzbudila	gospa	Ljubica v zelo nežni srbščini. »Dekleta se vas	A
Tako se je začela družba drobiti.	Gospa	Ljubica se je ponudila, da bo sama pomagala	A
gledajoč v kuhinjo, pl. Pester in na njegovi desni	gospa	Ljubica.Iz kuhinje je bilo slišati bobneči glas	A
vsak komad dobite novčič,« je nežno zalepetala	gospa	Ljubica, in drobnjav se je v diru spustila po	A
Samojlo je prinesel za njo veliko čutaro vina,	gospa	Etelka v jerbasu peciva in čašice, Manojlo pa	A
pa tvoji tovariši niso vrnili?« je vprašala	gospa	Ljubica rjavega otroka, obdarivši ga z desetico	A
žogo. Pl. Pester se je ni udeležil, skraja tudi	gospa	Ljubica ne.Sedeč sama v travi, sta se smejala	A
estetične so njene kretnje, se je zagnala tudi	gospa	med one, ki so lovili žogo, da pokaže svojemu	A
družbo, vnemajoč za ples. . / . / stran 75 . /	Gospa	Ljubica se je ozrla na načelnika. »Hočete li	A
vetru, tako je plesala . / . / stran 78 . /	gospa	Ljubica.Žarovitih oči je pogledavala na svojega	A
razumela s Samojlom! Kako imenitno mu je postregla	gospa	Etelka! Oh, še njeno dušo in telo bi naposled	A
Zdravstvujte, gospod gozdar!« je prijazno pozdravila	gospa	Etelka, stopivši z zdravnikom na prag.»Vselej	A
odrezati krajček, in takšen biftek mi je spekla	gospa,	da se je kar tajal v ustih. To umete delikatno	A
. / . / stran 142 . / To umete delikatno,	gospa.	In tisti pšenični cmoki poleg, malce opečeni	A
gospodu gozdarju napravite takšno predpoldanico,	gospa!	« je svetoval zdravnik.»Slabo izgleda naš Čumurpaša	A
»Čez mesec dni zopet takšno predpoldanico,	gospa	‒ prosim.«Sklenil je roki.	A
Delala sem na vrtu.« »Nič ne de,	gospa.	Lepa je, k večjemu ima častni znak dela na sebi	A
poglejte pa še v našo otroško sobo,« je zažgolela	gospa	Hrenova, vesela, da je gost neprestano hvalil	A
in za vse tisto, kar s srcem nima opraviti.«	Gospa	je ponudila inženirju od vsega, kar je bilo	A
davčnega praktikanta. . / . / stran 164 . /	Gospa	je vprašala inženirja, če mu je kaj dolgčas	A
zato, da se nanjo pogleda,« je lepetal deček.	Gospa	je vprašala, če je mnogo divjačine na Konjplanini	A
okrasek vsake rodbinske sobe?« je rekel Vilar.	Gospa	je svoji prvovrstni krasotici poljubila usteca	A
Gospod inženir govori čisto resnico,« je rekla	gospa	Hrenova, »ti ljudje, ki se shajajo vsak večer	A
vstal, da gre vun. Vilar je ostal sam, ker	gospa	se je opravičila, da mora previti Miško, ter	A
gospod inženir, ako vam ugaja pri nas,« je rekla	gospa.	»France, vsak dan si nam mil in drag.	A
Bajićeva mati, ki biva pri nas. Čudaška in sitna	gospa,	ki moramo z njo potrpeti.« Stopila sta v vežo	A
klanjal in iskal prilično frazo, no častitljiva	gospa	mu še ni dala besede. »Veseli me, da vas osebno	A
umolknila. »Ali je Ljubljana velika?« je vprašala	gospa	Ljubica nemški ter uprla svoje velike oči v	A
Subotica ne bo manjša od Ljubljane.« Stara	gospa	je v obupnosti spustila žlico na krožnik. »Subotica	A
krompirjem v lahnem pogovoru, ki se ga stara	gospa	ni več udeleževala.Sklonjena na mizo, je tiho	A
bi se iznova začudil njeni krasoti, a stara	gospa	je nekako prišpilila obraz, posvežila oči ter	A
kjer je imela prvo besedo ‚čudaška in sitna	gospa,	s katero ji je treba potrpeti’.Vstala je in	A
tak pozna naše stiske.« Vilar je prikimal in	gospa	je nadaljevala: »Jovica Milošević je sin neke	A
zadevah stare turške običaje,« je odgovorila	gospa.	Potem je pravila o svoji rodbini.	A
Vse časti vredni ljudje ‒ to se pravi ‒ mlada	gospa	je kakor sočna pomaranča, Katica živa kakor	A
»To ti je pravila moja vrla teta.« »Da,	gospa	Vukosava Bajićeva mi je pravila.Rekla mi je	A
na katerem je med različnim blagom dremala	gospa	Etelka.Tiho se je ognil v stran, da je ne bi	A
»Ali smo že na planini?« je vprašala stara	gospa,	ki je, opiraje se ob inženirjevo ramo in podprta	A
gospoda!« »Oh, kako sem trudna!« mu je rekla	gospa	Ljubica s sladkim vzdihom, kakor bi ga prosila	A
Tuzlo, jo je nastanil pri Bajićevih, ker stara	gospa	je sama želela, naj ostane Danica pri njej in	A
zaradi čednosti, ki jih sama ni imela. Tudi	gospa	Ljubica je stala svoji sestri ob strani in jo	A
začela objemati. Danico so polile solze, stara	gospa	jih je smatrala za posledico ginjenosti ob nenadnem	A
« »Kdo je ta gospodin Franjo?« je vprašala	gospa,	božajoč Daničino glavo. »To je oni gospodin	A
kavo ‒ gospodin inženir?« je čudeč se vprašala	gospa.	»Delavci mu pravijo tudi želir.	A
Nedošiti gunjič ji je zdrknil s kolen.	Gospa	je položila svojo desnico na njen beli vrat	A
gunjičev rob. »Magnifique!« je pristavila	gospa	Ljubica, ki je tudi prijela za rob, dotaknivši	A
stopil k njej in ji zaradi matere podal roko,	gospa	Ljubica, ki je njeno navzočnost ošabno prezrla	A
rcegovskih skalah,« je menil pl. Pester, za kar ga je	gospa	Ljubica v navidezni ljubosumnosti z jahalsko	A
Takrat se je pripeljala na lahkem vozičku	gospa	Etelka in se ustavila pred hanom.Krepka in smela	A
in se ustavila pred hanom. Krepka in smela	gospa	je navadno vozarila sama.Gostje so razen Bajićeve	A
ste nas zagledali, toliko druhal?« je vprašala	gospa.	»Za vse bo strehe, le postelja bo slaba.«	A
Katica ‒ vam je simpatična?« je pozvedovala	gospa	ter oprezujoč zamežala z očesom. »Gospica Katica	A
razdraženo, ker je mislil, da ga hoče stara	gospa	privezati na Katico. »Nič se ne bojte, gospod	A
gostile pred njima med strminami nad Oskovo.	Gospa	se je z zadovoljstvom ozrla nanj.»Vaše srce	A
se urede postelje za dame in pripravi miza.	Gospa	Etetka in Bajićeva mati sta si dali opravka	A
456 . / »O, gotovo, gotovo!« je kimala stara	gospa;	poleg nje se je gugal njen sin ter objemal z	A
Pred vsemi drugimi ga je zanimala žena.	Gospa	Ljubica je čutila, da ji ne bo mogoče živeti	A
»Vode! Vode!« je vpila	gospa	Etelka, ki je omedleli odpenjala bluzo. »In	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani