Ko so se v enem kraju ljudje človeka privadili, ko je človek priljubil ljudi ‒ iti mora dalje in zapustiti najboljše prijatelje.« »Človek bi potem sodil, da sta s težkim srcem zapustila svoje prejšnje mesto,« reče gospa. »Ne mogel bi reči, da me je kaj posebnega vezalo nanje, bili smo ondi le kratek čas in sploh nisem poseben prijatelj mestnemu življenju.«