Gospe je ugajala vsa ritmajstrova podoba, posebno ji je prijal njegov krepki, ali vendar mili glas in še bolj njegova neprisiljena vljudnost. Gospa jima ponudi sedež, rekoč: »Da sta mi srčno pozdravljena v moji hiši, ali precej zdaj moram prositi gospoda, da bosta imela z nami potrpljenje in mnogo potrpljenja, ako ne bo vse tako, kakor bi moralo iti. Mi živimo tu tako rekoč ločeni od izobraženega sveta, posebno tako odlični gostje ne zahajajo pogosto k nam.