Priklonil se je gospodu Kocmurju in izjavil, da si šteje v posebno čast spoznati očeta svoje natakarice vsaj zadnji trenutek, prav ko je vržena iz službe, dasi se po navadi starši pobrigajo tudi že prej kdaj za svojega otroka; kar se pa tiče zažugane tožbe, se je le veseli, ker bodo pri tej priliki prišle na dan prav lepe stvari. Moško je govoril in se hkrati previdno umikal proti kuhinjskim vratom, ki so bila odprta in so se v njih prikazovale »babnice zanikrne«, to je njegova gospa soproga in pa kuharica, obe rdečelični, podjetni in pripravljeni poseči v boj z orožjem jezika. Kocmur se je obrnil proti hčeri: »Pri tej priči poberi svoje reči in greš z mano!