glava (1.001-1.100)

se vda ... ujetniku stoji na obrazu smrtni pot,	glava	mu omahne.Onesveščen je ...	A
v Krupo, duši jo, pali, sedmim zvestim klone	glava,	a ne zapuste branikov. Glej, prvi zajedavci	A
karlovško ravan leže tišina, Herbartu klone	glava.	Lenkovič izdihne, na mrtvi straži nagne glavo	A
puščoben svet, mimo uboštva. Herbartu klone	glava,	vdaja se zibajočim sanjam, kot tajna pripovest	A
potrebujem!« Juran zre mrko in naravnost, a	glava	mu počasi, komaj vidno klone. »Čakaj, glej,	A
Špehar, Beli Kranjci, Uskoki, vam mar klone	glava?	Zvesti moji, ne malodušja, ne!	A
levemu brdu, že ne vem, kako se zove.« »Brezova	glava,	« pojasni stotnik Klekovič. »Da, tja se stisni	A
zmagoviti Ferhadbegov prapor, pot mu kaže mrtva	glava	na konici ... in bobni ropotajo in činele vrešče	A
obhajala omotica. Skoraj neprestano jo je bolela	glava.	Tudi trgalo jo je in želodec ji je slabo služil	A
ležala v visokih blazinah. Drobna glavica, kakor	glava	bolnega otroka je ležala brez moči, pogreznjena	A
presneto se drži,« je mrmral Tomaž za mizo, in	glava	mu je hotela zlesti na prsa.Hipoma pa jo je	A
Ne zapusti me, ne zapusti me.« In	glava	ji je klonila in Anica se je zamislila, in vse	A
in včasih celo pil, da ga je drugi dan bolela	glava	in je kašljal po noči?Sivorjavo oko nad posteljo	A
volja Anici. Začutila je tudi, da jo hoče boleti	glava,	in da se ji včasih stemni pred očmi.Zato je	A
zgodilo z njim, čutil pa je, da je silno slab, in	glava	ga je bolela tako hudo, da je s težavo prenašal	A
kam. Krog in krog šumenje, ko da ji počiva	glava	v uljnjaku, in potem nenadoma mir, mir...	A
Zopet je odkimala. »Te boli	glava?	« Prikimala je.	A
Vrata so se pred Luko zaprla. Velika, čudna	glava	iz medi je bila vdelana v les.Luka se je zagledal	A
Tedaj se je Luka prebudil in se dvignil.	Glava	ga je bolela in mrazilo ga je.Polagoma se je	A
»Kaj je?« je vprašal Luka in čutil, da ga	glava	še vedno boli. In tudi mraz ga je stresal	A
popolnoma ubito, neprijeten duh ji je polnil usta,	glava	jo je bolela, dušilo jo je v sobi.Toda dol v	A
Govorila je in že ni več umela, kaj moli. Težka	glava	ji je kimala.Kimala je mogočna senca na steni	A
trideset belih, oblih lobanj, katerih ena je bila	glava	njegovega očeta.Vsak petek je gorela ponoči	A
je mislil trpko sam pri sebi vikar, »vihrava	glava,	ki s poštenim človekom še pametno govoriti ne	A
Še rad bi lesnike iz mojih ust! Trpka je, pa	glava	ne boli po njej!« Nato pa je mislil bridko in	A
razgreto glavo med dlani. Dlani so bile vlažne in	glava	vroča. »Spočela je pač!« je zahropel, ko se	A
Ni bila ne budnost in niso bile sanje.	Glava	je gorela, a ni bolela.Bil je poln bridkosti	A
začel polglasno moliti ob pojemajočem ognju;	glava	mu je trudno nihala, vedno bolj počasi in se	A
je nagnil mitničar. Ko je odložil vrč, mu je	glava	padla na prsi.V Anžetu je zavrelo.	A
Bil je bos. Siva	glava	mu je bila odkrita.Skrbno obrito lice je bilo	A
prav močno opijanil. Poštenemu možu je začela	glava	nihati, z besedo pa se je gnal, da je bil celo	A
Tonin!« Ko je Mohor izpustil, je padla Toninu	glava	težko nazaj na kamnito klop.Telo je zdrknilo	A
razmerju svoje krivde tako, da se mu odseci	glava	ali da se kaznuj s šibo ali da se izženi iz	A
Prvikrat v življenju je pil vino. Kakor otroka ga	glava	boli pa moti se mu.« »Kakšni časi,« je pomislil	A
hiter in hitro moder. To pa včasih ena sama	glava	prej zmore kot njih deset.Pravim, da nam je	A
ali Rihemberg, Zavrh ali Devin eno in isto.	Glava	vsega da je Gorica.Nad Gorico da moramo.	A
bodo ob letu v zemlji gnili, pa tako, da bo	glava	drugod ležala kakor pa truplo.« Odhajal je v	A
očeh, ni slišal njegove besede: »Tudi tvoja	glava	bo ležala drugod.« Mož je zapahnil vrata in	A
rdeče oči, obraz pa je imel rumen. Bila je samo	glava,	ki je stala v grmovju ob potoku. »Ata	A
Mama! Za Tunjico leži	glava	ubitega Turka!« sem pridrvel domov ves iz sebe	A
nekdaj pustošili našo deželo, zato je bila žareča	glava	na tleh njihova. Ob potoku naju je pričakal	A
na površju umazane vode pokazala razkuštrana	glava,	smo se vsi oddahnili.Albin je z velikim naporom	A
drugo, pa se bo takoj bolje počutil...« »Pa tudi	glava	ga boli...« »Pomaga naj si z mrzlo vodo	A
tisoč let počivamo tukaj, ali še sedaj me časih	glava	boli od vaših slovniških pregreh.Pojdite rakom	A
Izkazujejo mu vojaške časti!« »Velika in imenitna	glava!	« odgovori mi profesor vseučiliški.»Cerkovnik	A
obraza, »ko bi me le vedno ne bolela ta prekleta	glava!	« »Glava! Aha, to prihaja od prepiha!«	A
me le vedno ne bolela ta prekleta glava!« »	Glava!	Aha, to prihaja od prepiha!« »Da, da, od tega	A
polkovnik, »torej sem vendarle poslal kurirja! Moja	glava	pač misli na vse! Kje je zbrana sveta komisija	A
strehe, kadar je dvojna sapa v zraku. Ta uboga	glava	je brez odloga kakor nihalo premikala se od	A
ramena, da se je v vsej krasoti odkrila lepa	glava.	Svetle lase si je bila prevezala s trakom iz	A
pasejo tam. Pred nama se je dvigala visoka	glava	starega Blegoša. Ker je danes prvič	A
nič slabega, Bog varuj !« Povesila se ji je	glava	in vedel sem, da se ji je hotelo jokati; vedel	A
. / stran 72 . / Globoko se mi je povesila	glava	in žalost in toga sta gospodovali nad mano.	A
Pri Židanu, če hočeš vedeti!« »In danes te	glava	boli!Glava in srce, prijatelj Andrej!«	A
»In danes te glava boli!	Glava	in srce, prijatelj Andrej!« Prijatelj Andrej	A
peku!« se je zjezil stari Češko. »In danes te	glava	boli!« »Tudi malo!«	A
Taceas, puer!« Še bolj se mu je povesila	glava.	»Saj molčim, gospod Ciril, in v Boga zaupam!	A
Gale mi je to pravil, in ta je razen škofa prva	glava	pri tej kasi.Sikstum!« »Pintarjeva je bila knjižica	A
To pa toliko manj, če je vzorni ta zapovednik	glava	presvetih naših stanov.Vivat Auerspergus!«	A
zaužije. Ti zakoni zaukazujejo, da se izvoli	glava,	ker to veste, da ga ni kolegija brez rektorja	A
in na širokem hodniku tlačila se je družba,	glava	pri glavi.Kakor je bil pijan, spoznal je Jurij	A
čuti se potrtega na duši in telesu. Boli ga	glava,	kakor da bi celo noč prečul.Odpre okno.	A
tudi umrla!« Staremu grešniku se je povesila	glava	na prsi, globoko na prsi, ječal je in s prsti	A
je govoril te besede skoraj srdito. A dolga	glava	nasprotuje. »To je špekulant in špekuliral bo	A
kadrilja končana, ne veš, kaj si govoril. In	glava	te boli!Da bi jo vrag vzel, tako kadriljo!	A
»Obžalujem! Voz sem naročil, a tudi	glava	me močno boli.Predolgo sem že tu!«	A
Zdaj še mi noč in noč počiva v sanjah trudna	glava	na rahlih njenih prsih in sladka njena usta	A
naravno, da se moči drobé in da deluje vsaka	glava	in glavica po svoji volji!Ni ga stebra, da bi	A
Nikdar ne! Globoko na prsi se mu povesi	glava.	Videč ga v tej revščini, topi se dekletu mehka	A
v nekako horizontalno lego se mu je spravila	glava,	da je bilo groza pogledati nestvorno žival.	A
in na mojem srcu je počivala njena prekrasna	glava.	�nes mi je obljubil priti!	A
tam, kjer imaš ti glavo, ležala je tudi njena	glava	tisti dan.Sveče so gorele okrog nje, pa nikdo	A
Ni se ji upala pogledati v trpeči obraz. »	Glava	me boli, mama, in razpočila mi bo, če še dalj	A
potem. Zdelo se mu je, da ga pričenja boleti	glava.	Obrnil je pogled na kupo, ki je polna šampanjca	A
štirje stolpiči napili kislega vina in jih sedaj	glava	boli!Na dvorišču stoji kapelica, z visoko, kupoli	A
Sedaj pa pojdimo na vrt! Časih me boli	glava,	kakor bi mi razsajala huda nevihta po njej!	A
stopala pred njima. »Nekaj me peče okrog srca in	glava	me vedno boli. Če sonce sije ali dežuje, glava	A
glava me vedno boli. Če sonce sije ali dežuje,	glava	me vedno boli!« Ko so dospele do vrtnih	A
ter občudovala njegovo cvetje, resnega barona	glava	prišla v sumnjivo dotiko z njeno, vedel je lahko	A
Potem mu odsekajo glavo! In ravno ta	glava	je bila zame najlepša, kar jih je bilo na svetu	A
da me pokličeš z zemlje, ker se mi je trudna	glava	že globoko sklonila na prsi!«Šepetala je: »Njen	A
je vedno bolj zaspano, dokler ji ni omahnila	glava.	In v resnici je zaspala, da so ji smele muhe	A
je rjul Marks. »Prodati se bo morala zadnja	glava	iz hleva, midva pa naj greva prosjačit ali pa	A
ostrina, ki mu je tičala v prsih, ker mu je	glava	omahnila in ker mu je pričela kri teči iz rane	A
kazen, drugim pa v gnusobo in eksempel odbila	glava,	truplo razsekalo na četrti in vsaka četrt v	A
ker je trmast, kakor je trmasta vsaka nemška	glava,	najsi je stara, najsi je mlada.Z očetom sta	A
do zemlje. Poslovil se je: »Pa glej, da ti	glava	z rame ne uide, potem. ne boš nič opravil!In	A
ker ob devetih je stala po njegovi otavi že	glava	pri glavi. Ob pol desetih je prišel Mihól Schwaiffst	A
da ni mogla pasti s svojega sedeža. Njena	glava	je omahnila na njegove rame, on pa je lahkodušno	A
da me je škof v službo vzel. Spričetka me je	glava	bolela, ker sem moral vedno nositi ta svetli	A
meae!« . / . / stran 24 . / Povesila se mu je	glava,	omahnili sta mu roki in zgrudil se je na zemljo	A
pred novim sovragom razljutila še bolj. Vsa	glava	skoro ni bila drugega nego rdeče žrelo, nad	A
Janez, najmlajši sin, vendar pa najbistrejša	glava	pod Mrakovo streho, min z nami, kako se bo godilo	A
premaga bolest in k njegovemu licu ji omahne	glava.	In nje lice se pritiska k njegovemu obrazu in	A
tako bleda?l mNič,l odgovori mi, msamo nekaj	glava	me boli!l Nato vzamem blagoslovljene vode z	A
biti bolna!l mNič mi ni,l odgovori ona, mle	glava	me nekoliko boli, in sama ne vem, zakaj!l Pa	A
zakaj!l Pa sem jaz vedel, da jo je bolela	glava	zaradi Pečarjevega Mihe.In če je Bog ne razsvetlí	A
še brez perspektive. ‒Ti s zmeram vedu, da	glava	ni sam za konkurenco zelu delat.In kdaj prideš	A
Sva patentirala. ‒Pametn. ‒Sekera, goltanc,	glava	‒ patent. ‒Po pa nej še kdo reče, da se z IQ	A
se je znašel volk, »potem se bo moja kosmata	glava	brez težav skrila vanjo.« »Ja kaj bodo pa rekli	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani