glava (1.201-1.300)

soproge, ko je ob pozni uri tožila, da jo že	glava	boli, da je zaspana, da je čas iti domov.	A
zakaj bi ne bila med onimi otroci taka nadarjena	glava?	« vpraša mirno Vinko. »Pojdite, pojdite!	A
kravah. Naposled je pijanost premagala Klandra,	glava	mu je omahnila na mizo in zaspal je mirno.	A
Metka je sedla na klop, vtem ji je omahnila	glava	na mizo, in dekle je zajokalo tiho in bridko	A
tleh ležečega starca. Tam, kjer je slonela	glava,	slučajno ob robatem stranskem kamnu, bila je	A
predobro. Na kratkem vratu mu tiči okrogla	glava	rdeče polti. Tolste ustnice mu pokrivajo gosti	A
se pri vas kaj hujšega. Vam je dana bistra	glava,	obsežna omika in želja po učenosti (morebiti	A
ter so se hkrati bratili in prepirali ... Vsem	glava	pa so bili Francozje.Ti so peli in pili in govorili	A
dvora; toda prav je ne more razločiti, ker ji je	glava	sklonjena. Naposled izusti Samorad s tresočim	A
više v gore. Tam blizu, kjer kipi v nebo bela	glava	snežnika Triglava, uzrete med planinskimi velikani	A
Potem sede kakor omamljen počasi na skalo,	glava	mu zleze v naročaj, sapa mu zastane. Zaspal	A
poznaš svoje Ljudmile?« »Res mi je zmedena vsa	glava;	vendar to vem za gotovo, da nisem bil nikoli	A
več ne more umeti matere svoje ... Tako mi je	glava	pokvarila srce.In kje je ostal značaj?	A
Ves nemiren je in morebiti bolan.	Glava	mu je vroča.Ko bi mu krščanski človek naredil	A
ste kmet, cel in ves.« »Vi že, ker ste bistra	glava!	A koliko je škricev, ki ne ločijo kmeta od polkmeta	A
imenitnih zeli, da so mi bila ušesa polna, a	glava	prazna.Toda moral sem poslušati in se delati	A
bistro in zdravo, in Erjavec je pripomnil, da mu	glava	ni tako vroča, kakor je navadno bolnim otrokom	A
ti pa prizadene težave in sramoto, ker bistra	glava	brez duha pokorščine in ponižnosti pelje v nesrečo	A
risala, a ne bo znala prijeti za sekiro in plug.	Glava	bo učena, noga bosa in na mizi knjiga namesto	A
samotnih urah kar pogrezal v ta nova razodetja. Vsa	glava	mu je bila kot vročična, srce se mu je burilo	A
tu in tam ga je streslo kot mrzlica. Milki je	glava	zlezla v naročje, od ihtenja se ni mogla več	A
zid in se dotipal do groba. Pokleknil je in	glava	mu je klecnila na grob.Vse je bilo tiho.	A
Lovriček je zadremal, tudi Milki je zlezla	glava	v naročje. Le Marijanica ni mogla zatisniti	A
so se mu vlekle, život mu je bil sključen in	glava	mu je visela kot odsekana. Marijanica ni mogla	A
Z roko je šla preko čela. »Ali te boli	glava?	« je vprašala Milka. »Malo me res!« je polslišno	A
«	Glava	mu je zlezla na koleno.Obraz si je zakril z	A
in momljal zase. Le počasi se je Bajžljeva	glava	razvedrila.Vino ga je ohladilo in razgibalo	A
že zdehal in zdaj pa zdaj zadremal, da mu je	glava	kinknila na mizo. »Buh, kar zamudil sem se.	A
in še čez; ko je mojster že zadremal in mu je	glava	omahnila na mizo, ga je še drezal s svojimi	A
Mirko! Bog ne daj, da bi se šopirila kdaj laška	glava	pod mojo streho in rodili nekristjanski otroci	A
svoje vodje, kakor naše truplo razne ude. Ali	glava	je in ostane vedno najimenitnejši del, ki določuje	A
začuje iz prepada strašen krik: »Joj meni, moja	glava,	moja glava!« Znan se je zdel Almiri	A
strašen krik: »Joj meni, moja glava, moja	glava!	« Znan se je zdel Almiri in Zali ta glas	A
»Almira, Almira! Moja	glava!	Bog mi pomagaj!«	A
vrata odpira in srce. A pridejo leta, sivi se mu	glava,	pešajo moči ‒ tedaj se mu zbuja v srcu neznano	A
pil in zato zdaj tu ležim pod vašo streho.	Glava	me malo boli.« »To ni prav, da vas pustim tako	A
strašno dolgo! Morebiti se mi je samo sanjalo;	glava	mi peša; vendar zdi se mi, prav za gotovo se	A
oblast in pravice, po naravnih zakonih; mož je	glava,	mož gospodar, njemu oblast in slavo in čast	A
zadevah nismo tako natanko; in to je tudi res.	Glava	jo malo boli in ne upa si iz hiše v takem vremenu	A
bilo še pomnožilo po zgodnji materini smrti.	Glava	mu ni bila polna raznih učenosti, katerih si	A
nenavadno zgodaj v svojo sobo; dejala je, da jo	glava	boli, da ji je treba pokoja. Breda opravi svoja	A
kaj se je zgodilo. Peter ni bil posebno bistra	glava,	vendar si je dal lahko dopovedati, kako se je	A
ki je bila zares lepa in debela kakor otroška	glava,	skoraj nekoliko hudovoljna na kup, tako da se	A
katerimi je bila nekoliko udrta, precej debela	glava	s podolgovatim obrazom, malo zakrivljenim nosom	A
glavo je majal, a to je bila njegova navada,	glava	se mu je tresla od starosti.Poda mu roko ter	A
sinu. O srečni mladenič, zate misli očetova	glava,	zate skrbi materino srce.Tebi se ne bo treba	A
moč. A čudno je v tem moje stanje; dasi mi je	glava	polna misli, srce polno čutil, ni mi moči dati	A
še čisto neznano veselje, po katerem te ne bo	glava	bole la, ne želodec, najmanj pa srce.Ne bo ti	A
Iz razpoke v skalovju je režala vame mrtvaška	glava!	Na tenki vejici je viselo za rdečo žilico gnusno	A
pravim: česar se ne domisli bistroumna moška	glava,	iznajde nežna, miločutna žena.« »No	A
ne jezik; niti s sedmimi še ne padamo, samo	glava	se nam nekoliko na stran obesi. Boš že videl	A
preveč martinovala, pa je od preobile starine	glava	moja tako pozabljiva, da ničesar ne ve.Kaka	A
po grlu četrt banjke, kar se mu zmrače oči,	glava	obesi na prsi in truplo zdrkne s stola na tla	A
uveril, da to, kar je videla njegova zmešana	glava,	ni bil požar, nego svetloba vzhajajočega sonca	A
sem in tja megla. Iz megle se pomoli najprej	glava,	potem tudi život velikega moža.Mahaje z rokami	A
pa so ga obrizgali tako grdo, da mu je vsa	glava	bela, ha, ha, ha!« Perman se je smejal ti neumni	A
pa sem dejal, naj zine še eno, pa mu bo šla	glava	na dvoje. Pa sem zavihtel s sekiro tako pa tako	A
in znam gotovo tudi coprati. In taka svetla	glava,	tak strašanski učenjak bi se hotel tako ponižati	A
skrbi, samostalen, obenem pa živa in prebrisana	glava,	da ga ni nikoli stiskala misel, kako bi si kratil	A
na trati, deloma ga je skrivala v grmovju.	Glava	se je pa med hrastoma pod vejami nagibala in	A
Jaz odgovorim: »Morebiti! Tvoja	glava,	tvoj svet.Samo to mislim, da bi ti ne škodilo	A
rokah. Če zbolimo, bo treba trošiti, da vas bo	glava	bolela.Bog ne bo dolgo prizanašal.	A
takih pravil doma, me ne bi bolela tolikokrat	glava	od kmetije.Šele najhujša sila me je spametovala	A
gotovo pet čaš. Že zjutraj me je začela boleti	glava.	Popoldne sem se ulegel in ležal celih devet tednov	A
prosil zanje, je dejal ta: »France, tvoja bistra	glava	ti ne bo za to reč nič koristila.Ljudje mislijo	A
Grauert, majhen, grbast možiček, čigar bistra	glava	pa je bila polna najglobokejše učenosti.Poslušal	A
učenost so imeli vsi samo v bukvah in spisih,	glava	pa jim je bila prazna! Niti važnih prigodkov	A
varno gledati, človeka začne boleti od tega	glava	in ga boli cele kvatre. Nekateri naleze tudi	A
še kakšna! Le pomisli ‒ nad Trebnjim mu leži	glava,	rep pa tu pod Žabjekom, dva streljaja od Bršlina	A
Hvala ti za ponudo ‒ nečem. Od denarjev boli	glava.	’To reče in koraka naprej, voščivši lahko noč	A
in dan za ta nebeški dar. Pri dobri ženi je	glava	zdrava in srce veselo.’ Kača mu veli: 𠆫lagor	A
krščeno srce. Prvo jutro bo mi odpadla kačja	glava	in narasla deviška, drugo jutro bom postala	A
razvila huda resnica, od katere je marsikaterikrat	glava	zabolela ‒ ne Lokarico, tem bolj pa je njenega	A
bližnjega drevesa, život pa je plaval v vodi, samo	glava	se je pomaljala nekoliko iz nje.Ljudje priskočijo	A
Noe iz težkega spanja prebudil, ga je bolela	glava;	ves život mu je bil potrt, duh pa tako čemeren	A
navzdol tečem, pa na vrh pridem? (Vino, grlo,	glava.	) ◆ Pri nas imamo junca, ki je v velikem hlevu	A
stresejo. ◆ Kdor s pijanci poseda, ga bole rade	glava	in pleča. ◆ Kjer je dosti vina, se najde lahko	A
kos lesa; zdaj so bile noge odspredaj, zdaj	glava.	Zaman je krilil z rokami okrog sebe.	A
spal Kekec. Ves se je bil zaril v seno: samo	glava	je gledala iz njega, a obraz mu je bil pokrit	A
svilnato odejo. Na belem zglavju je počivala ženska	glava,	in Jerica je natanko videla bele lase, ki so	A
gorko juho. A dolgo ni srebala, ker ji je	glava	zdrknila nazaj na mehko zglavje.‒ »Ne morem	A
Zaprla jih je in zadremala nehote.	Glava	ji je zdrknila na mizo, in Jerica je zaspala	A
ganiti. Milo je ječal in stokal, a bradata	glava	mu je bila sklonjena na prsi.Kekec ga je gledal	A
upam pognati iz naših gozdov. Zaradi tega mi je	glava	težka in ponoči ne morem spati ... Sove debeloglavke	A
A ni se mogel. Samo	glava	mu je bila prosta; a vse drugo mu je bilo zvezano	A
se je grohotal Kosobrin. »O, velika je tvoja	glava,	zadosti velika, da bi si lahko izmislil pot	A
in je bil do vrata pogrnjen s črnim platnom.	Glava	mu je počivala na beli blazini.Obraz mu je bil	A
ga je loteval vedno huje in že mu je zdrknila	glava	nekajkrat na prsi.A siloma je premagal zaspanec	A
zganila. Ko je izpustil Kekec rog, je padla njena	glava	nazaj na trato.Kekec se je čudil vedno bolj	A
tabo.« Zleknil se je po grelnici, da se mu je	glava	pokazala tik nad ženicama.‒ »Katra,« je rekel	A
Danijel se je nehote pretegnil, da se je njegova	glava	skoro dotaknila nizkega stropa.Zazdehal je in	A
potlačite preroka, da se mu shladi razgreta	glava!	« Muzelj je zavpil v divjem ogorčenju.	A
Pusti me v snegu!« je prosila Marijandelj. »	Glava	mi hoče razpočiti in ne morem nikamor.Pojdi	A
prekotalil vpričo ljudi v sneg, da se mu prevroča	glava	nekoliko shladi.« »No, glejte,« se je posmejal	A
priženil k Bolcmanu.« Hlapec enaju je omahnila	glava	nazaj na blazino. Zasmejal se je.	A
Sedaj je Micka zajokala na glas.	Glava	ji je omahnila na očetovo ramo. Stari jo je	A
Snežniku, sem videl, kako je žarela bela okrogla	glava	Snežnika v večernem soncu. Tako lep večer je	A
takoj postregli, da mu je slabo, da ga boli	glava.	Znali so skriti svojega tovariša, da ne bi	A
je zagrozil stari komoraš. »Tretjič bo šla pa	glava,	razumeš?« »Nikoli več ne bom izdajala, nikoli	A
ne vem, kaj bi počel. Ne vem, kje se me drži	glava,	na konja pa mislim malo,« je dejal mladenič	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani