glava (1.401-1.500)

še dobro, moja snežna kraljica,« jo tolažim,	glava	pa mi kar naprej odzvanja kot votel sod.»Dal	A
kosmatinje belega medveda, iz katerega gleda samo še	glava,	na hrbtu pa ji binglja pokrivalo z opornicami	A
« je rekla skozi solze. Jutri jo bo bolela	glava.	Kadar se ne more več z drugim, se mi maščuje	A
je bilo jasno, da me nenehoma po malem boli	glava.	Nato se je nekaj prelilo v žile: čutil sem, kako	A
kot ognjeni kres. S sončno svetlobo obsijana	glava	se je obrnila in takoj sem spoznal, da sem se	A
stran 128 . / Nad nama je zanihala Kožančeva	glava.	Sklonil se je in vprašal: »Kaj pa se usajaš,	A
Zdene Kobal? Tudi njega je venomer bolela	glava,	lepega dne pa se mu je sredi govorjenja zapletlo	A
sunkovit vdihljaj, kakor da mi zmanjkuje zraka,	glava	mi je neprijetno prazna in omotična, občutek	A
je zevala samo praznina, votla je bila moja	glava,	nikjer znamenja, nikjer Manine misli. Dejala	A
cerkvenem obredu, poleg tega pa štrli Kožančeva	glava	iz gruče in jo moraš nehote opaziti. Duhovnik	A
odprtino v tleh se res prikaže Anina svetlolasa	glava	in nehote me spet spreleti vznemirjenje.Njeni	A
navzdol in mu iz talne odprtine gleda samo še	glava.	»Nežno kaseto in mušico španiolsko. Olé!	A
ista oseba. Ana se zlekne na ležišče in njena	glava	si poišče zglavje na mojih kolenih.Čudno, po	A
« Njena kodrasta	glava	se skloni h Kseninim prsim: ustnice zdrsijo	A
sprijeti s krvjo, je ne presune več tako, kot jo je	glava	v prvem zaboju, čeprav so uničujoče silnice	A
postava. Ubogo žrtev je usločilo tako, da se ji je	glava	znašla med nogami ... Ne more zadržati vzdiha	A
podbradnim in zatilnim delom. Tako je zdaj Ksenina	glava	vklenjena v kristalovino. Z ročico preoblikuje	A
glavi topo bolečino. . / . / stran 310 . / »	Glava	me boli.« »To je bil tvoj družnik Ast.	A
vleče kot na škripcu. Iz vode se prikaže ribja	glava,	velika in temna. »Stoj, ne vleci več, ker bo	A
Aa z ustnicami oživlja ud za udom: zgane se	glava,	usloči roka, zatrepeta trebuh, pregane noga	A
Najbrž kri.	Glava	ji omahne na njegovo rame. Minilo.	A
Žerjavica ugaša. Polonina	glava	je še vedno na njegovih kolenih.Trdno je zaspala	A
kot razsvetljena ladja zaplavala po jezeru.	Glava	na dolgem vratu se je vzdigovala skoraj do višine	A
in doslej nepoznana čustva so ga prešinjala.	Glava	mu je gorela in srce mu je nemirno bilo.Zamišljen	A
drugega voza okrajni komisar. »Doma je ostala,	glava	jo boli,« odvrnil je Pavel, ko se je voz že	A
zabavo, toda on se je izgovarjal, da ga hoče	glava	boleti. Prišedši v svojo sobo, je odprl	A
promenirati«, potožila je Olga Štipku, da jo	glava	boli. -Nekatere ženske jame v najnedolžnejših	A
Nekatere ženske jame v najnedolžnejših slučajih	glava	boleti. - »Plesati ne morem več, domov	A
tega ne dela brez vzroka. Da je pa ne boli	glava,	o tem je bila osvedotočena. - Ne da	A
moremo voziti skozi pisano gnečo. Že me malo	glava	boli od tega neznanskega hrupa in šundra; vendar	A
drhtava kolena, lasje se mu ježijo, kloni mu	glava.	Duh pa mu z oglodanim rebrcem potrka na potno	A
Skoraj stepli so se za prostor; posebno ženske,	glava	do glave, so bile kaj nagle jeze in se suvale	A
junak, ki mora pred njim obledeti vsak Mingo!	Glava	mu je jasna ko beli dan, in rad posluša vsakdo	A
zakožnega sovražnika. Oči se mu bliskajo od gnjeva;	glava	se mu ulizne; ušesa legnejo tesno k lobanji	A
Turka. Na njegovi sulici je nabodena krvava	glava	mladega dekleta z vihrajočimi lasmi.Tedaj me	A
lini nad vrati se je pokazala zaspana debela	glava.	Zaškripal je ključ in zaropotal zapah.	A
divjem ognju, obraz ji gori v onemogli jezi,	glava	buta ob kamenje, pene se ji belijo ob ustih	A
je bil bled, nabuhel, otopel. Tiho je ihtela,	glava	ji je trzala; bolela so jo kolena in hrbet.	A
lis in prog. Izza grma se je pokazala debela	glava	velikega medveda; od vratu mu je visela močna	A
davišnjem žganju ga je mučila žeja in bolela	glava.	Od vseh strani so prinašali Omarju sadja in jagnjetin	A
se mučni napadi, zlasti ponoči; bolela jo je	glava,	nadlegoval jo je kašelj.Spala je slabo in dišala	A
zreti v njene trpeče oči. Trudno ji je klonila	glava.	Popravil je zglavje, ki se mu je zdelo prenizko	A
letečega kragulja. Uren je in pogumen, bistra	glava,	in vendar vedno ponižen in prijazen.« »Nadkriliti	A
Zdi se mu, da Fatima mirno spi.	Glava	ji je malo nagnjena na levo ramo.Bleda polt	A
hromotni život pa ga je kazal mnogo starejšega.	Glava	mu je bila izredno velika, še večja kakor Ahačeva	A
za stolpnimi linami je izginila marsikatera	glava,	očrnela od dima. Po prvem navalu so se zaklonili	A
motril tako mrzlo in srepo, da je Hansu klonila	glava	kakor pod silno pezo. »Izdajalec!«	A
Tuja mladenka je slonela mirno na blazinah.	Glava	ji je počivala na gostih dolgih laseh kakor	A
palicama. Za moškimi so šepetale radovedne dekle,	glava	do glave.Zarožljal je vzdižni most, škripaje	A
se mu napele vse žile na čelu, na vratu. Vsa	glava	mu je zagorevala od notranjega ognja.Hipoma	A
Škoda!	Glava	je ostala cela.Škoda!	A
ki polzi za spoznanje sem in tja, ko njena	glava	sledi za nečim visoko zgoraj v ozračju sem in	A
pride ven zelo vlažna in zelo rdeča Šlem in	glava	prideta spet nad stroj iz Bugojna, roki pa gresta	A
na kateri je vaza, bel doprsni kip ali samo	glava,	mehko preprogo in na nji okroglo masivno mizo	A
naročja, kjer je še zmeraj silovito njegova	glava,	je slišati pridušen stok.Potem se ves, z vso	A
oglatima rokama prime za ramena in jo stresa, da ji	glava	zelo opleta in se pozneje zelo maje tudi v pasu	A
zrejo nekam daleč. Z eno roko spusti uho, da se	glava	malo pobesi na stran, in ji povleče s prsti	A
prsti pa visijo čez rob deske navzdol. Potem se	glava	še bolj skloni, črni, malo raztreseni lasje	A
proti odru, škripcu in vrvem, čeprav sta telo in	glava	nepomična ali vsaj takšna kot prej, ko še ni	A
zidakoma malo ven kot strjena goba. Obraz in	glava	sta nezavarovano in z vso težo, ki jo povzroča	A
se motno kot ametist lesketa visoki dragulj.	Glava	je za spoznanje obrnjena proti zidu, ni obrnjena	A
se mi je zdelo, da sem poznal. »Joj, moja	glava!	« zastoka pod oknom in po sluhu soditi, se je	A
besedice ne zinejo. Blaže je bil nezaveden,	glava	mu je zlezla na prsi, rdeča kri mu je curela	A
ampak nestalno plava . / . / stran 9 . / jo,	glava	pa se maje, kakor bi se bala, da bi se je kaka	A
trije, dim?« »Dim,« je ponovila Barbara in	glava	ji je zdrsnila na mizo. »Spet je vse po starem	A
padla po strmini, da sem bila samo polomljena,	glava	pa je ostala cela.Pastir, ki me je našel je	A
»Ne vem, ne vem. Vas	glava	še boli?Mogoče ste pa res Marija.«	A
delali na gradu?« sem začudena rekla. »Boli me	glava,	ne spomnim se, nič ne vem, kamnita raca je kamnita	A
pripravljena na vse. Samo to je še rekla: »Boli me	glava,	« in odšla. Vasilij se je že vse od nesreče z	A
dogodke. »Šel bom domov, utrujen sem in boli me	glava,	« je še rekel. »Opravita delo kot se spodobi	A
izgubil, kaj pa potem?« . / . / stran 12 . / »	Glava	bi šla,« je rekel Ksaver. Stanovanje je postajalo	A
glasno igrati, ne igrati, bobneti in Anatolova	glava	je bila vedno bolj razbolena.Še sanjalo se mu	A
Potrebujem tableto proti bolečinam, boli me	glava.	Pošteno,« sem rekla in Franček se je delal, kot	A
Nisem mogla. Bolela me je	glava,	najbolj pa oči in pekli so me podplati. »Dobro	A
je spet vprašal Franček. Takoj nato mu je	glava	zdrsnila na ramena in spet je zaspal. »Oh, oh	A
jeze, izbruha, ko nihče ne ve, ali bo njegova	glava	še na ramenih. Tokrat pa je Vladimir le naredil	A
potemnela. Nisi vedel, je brada na glavi ali	glava	na bradi.Tako kot je na glavi nosil rdečo grivo	A
9. Moja	glava	je bila podobna debelemu sodu.Okrog vratu sem	A
»Kaj boste storili?« Ah, bolela me je	glava	in še vsa sem bila pretresena, ko je Vladimir	A
stran 26 . / 5. Frančka je pošteno bolela	glava,	v prsih ga je tiščalo in sploh je bil zelo nerazpoložen	A
ti? Misliš, da je že kupljena diploma polna	glava	znanja.« Vstopila je tajnica, položila sokove	A
ženska, popolno telo, atletsko strenirano, a	glava	‒ brez las. Aleks tega ni vedel, prav tako ni	A
Franček, ne domov, k zdravniku pojdi. Te boli	glava?	Ali te boli glava?«	A
Te boli glava? Ali te boli	glava?	« Namignil mi je z očmi, že sem vedela, kaj moram	A
zmeden in nesposoben za delo. Sčasoma pa se mu	glava	zbistri, vendar pozabi vse kar je vedel in brezpogojno	A
Lepilni trak me je rezal v zapestja, bolela me je	glava	in ničesar nisem mogla storiti. »Ali jima vse	A
◆ Če dva delata isto, ni isto. ◆ Če	glava	ni zdrava, so vsi udje bolni. ◆ Če golob med	A
mlinarjev, je manj moke. ◆ Če jezik molči,	glava	ne boli. ◆ Če kdo krivico vso trpi, si kmalu	A
trikrat Bog pomaga. ◆ Do tu gre slava, a dalje	glava.	◆ Do znanja grenko, z znanjem sladko.	A
◆ Gladnemu je vsak kruh kolač. ◆	Glava	za glavo ‒ najkrajše pravo. ◆ Glej, da ti ne	A
glavo ‒ najkrajše pravo. ◆ Glej, da ti ne bo	glava	večja od klobuka. ◆ Gliha vkup štriha.	A
sam o sebi čuje. ◆ Kdor rad leži, rada ga	glava	boli. ◆ Kdor rad potrpi, si rože sadi.	A
toliko sreče, kolikor ima pameti. ◆ Mož je	glava,	žena pa tava. ◆ Mož kraljuje, žena vlada.	A
◆ Od lepote se ne da živeti. ◆ Od miru	glava	ne boli. ◆ Od obljub še ni bil nihče sit.	A
je vsak dan darovan. ◆ Po slabi družbi rada	glava	boli. ◆ Po štiridesetem letu začnejo leta bežati	A
◆ Prazne buče močno donijo. ◆ Prebrisana	glava	pa pridne roke, bogastvo so boljše kot zlate	A
zakon je često nepravičen. ◆ Preveč besedi,	glava	boli. ◆ Preveč dobrega škoduje, premalo pa tudi	A
takrat, ko spoznaš, da nisi več mlad. ◆ Stara	glava	‒ pusta glava. ◆ Stara ljubezen ne zarjavi.	A
spoznaš, da nisi več mlad. ◆ Stara glava ‒ pusta	glava.	◆ Stara ljubezen ne zarjavi.	A
tuje klopi trde. . / . / stran 131 . / ◆ Tvoja	glava	‒ tvoj svet. ◆ Tvoje najgloblje spoznanje je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani