glas (601-700)

se srečno nasmehne, ker je otrok prvič ujel	glas	iz življenja, ki ga obdaja, a takoj se tudi	A
obdaja, a takoj se tudi sama zresni, ker je	glas	klopotca danes tako čuden, tako neprijeten,	A
stara ženica, toda dobra ženica, čeprav je njen	glas	skoraj tako trd kakor glas njenega klopotca	A
ženica, čeprav je njen glas skoraj tako trd kakor	glas	njenega klopotca.O, saj res!	A
okna v prvem nadstropju posladkani Modrijanov	glas:	»Cene!	A
Neža! Saj še živi!« se oglasi gromki Usadarjev	glas.	»Živi?	A
zahlipala, če se ne bi spet oglasil gromki Usadarjev	glas:	»No, no, Neža!	A
zdaj zasliši iz ozadja posladkani Modrijanov	glas.	»Nikar tako ne govori!	A
svet!« se iz polmraka oglasi gromki Usadarjev	glas.	»Zagovarjaš ga!	A
/ »Zdaj?« zaropota v kotu gromki Usadarjev	glas.	»Zdaj zavihajmo rokave in jo odrimo, dokler	A
zašla v vrt,« strese tišino gromki Usadarjev	glas.	Težke glave se zganejo, opešane oči	A
Takega semnja še ni bilo.	Glas	harmonike plava v noč, topotanje nog se sliši	A
Pretrga jo oholi in zaničljivi Okrogličarjev	glas:	»Ha!	A
kuhinjskih vratih oglasi doneči Prikrajarjev	glas.	»Kaj pa vse dere k nam?	A
smo vsi naši!« udari v tišino gromki Usadarjev	glas.	»Vsi smo naši!« se oglasi iz vseh kotov	A
potokom. Že oddaleč sem slišal njegov gromoviti	glas.	Prve besede sem razločil šele tedaj	A
Stene so bile debele, kraj v podzemlju. Noben	glas	ne prodre do njega.In če zavpije, kdo ga bo	A
stisnila za grlo, je izdavil precej razločen	glas,	ki ga pa skoraj ni mogoče uvrstiti v abecedo	A
bolečine in notranje duševne bridkosti - njegov	glas	pa je plaval više in više, votlo in pretresljivo	A
vse take primere. - In potem, ali ni morda na	glas	dejal v gostilni, da je prav, če so šolo pognali	A
Trohovke, vse ni nič pomagalo. Feliksu je pojemal	glas,	lica so mu kopnela, v očeh ni bilo več bistrosti	A
ho‐o‐o, Šte‐fe‐e‐e, po‐len‐ta‐a‐a!" Kakšen	glas!	To ti je bil župnik!	A
Nocoj zvoni vabijo k polnočnici. Vsem udarja	glas	na uho.Toda ta zvon je tuj, je zvon daljnega	A
vremenom; med hrapanjem in klopotanjem sliši blagi	glas	napovedovalke, med golčanjem enakomernih glasov	A
spredaj kovinsko šklopne in se ob stenah osiplje	glas	in hreščanje.Tako se začne premikati dan, reče	A
ali kaj, tam spredaj se sliši tak ukazovalen	glas,	potem pa začuti na tilniku še toplo sapo in	A
Gospon Martin, kaj spite? Da spijo, je rekla na	glas,	ko je med svojimi rožicami in gredicami pridrobila	A
gredicami pridrobila nazaj. To je rekla na	glas,	ko pa je prišla zraven, se je sklonila še bolj	A
nima nihče vstopa, nobena človeška noga, noben	glas,	kjer počne vse svoje skrivne stvari pred budnim	A
Moške poteze. Moški	glas.	Votel in doneč glas tam nekje iz velikega trebuha	A
Moški glas. Votel in doneč	glas	tam nekje iz velikega trebuha.Povedal.	A
Pojasnil. Odgovor, samo	glas	je slišal, nič besed razločil, peljali sta ga	A
telesa, iz krvi, želodca, jeter, ledvic. Krepak	glas	ima.Mogoče to.	A
stisnjene zobe, ki mu branijo, da ne zavrisne na ves	glas,	Pavle Vatovic, bojevnik neustrašni, pa tokrat	A
je. Kaj bi rad, pravi Pavel Vatovic skoraj na	glas,	da se z vseh strani obrnejo.Na uredništvo, gotovo	A
sedel je na posteljo. No, le daj, je spet rekel	glas	za vrati, in zdaj je Pavle po prstih zlezel	A
SLOVENSKI PRAVOPIS, vsa ta krama, ta duh, ta	zrak,	ta glas, vse to je tam, kjer Pavel Vatovic seda	A
razmikajo in ven gre tak hlapav, prasketajoč	glas:	Ravnotežje sveta je po pretresljivem / vplivu	A
vsekakor čudnim in tujim, to ni bil njegov	glas.	S slušalko v roki je stal V tuji deželi, neznani	A
ali kaj vprašal. V prsih se je spočel nekak	glas,	pa se je zgubil v neznansko prostorni ustni	A
prikriti, kakšna kri ji polje po žilah, na ves	glas	se je režala, da je odmevalo od sten.Dvignil	A
moškim glasom je nekam izginila, a tudi njegov	glas	je zazvenel čudno globoko kakor poprej pri telefonu	A
Plačam, je zaklical, toda ko je zaslišal svoj	glas,	je spoznal, da ni zaklical, temveč zašepetal	A
Neeeokuusno, reče Rožman in potegne usta in	glas	v tak nosljav zategnjen ton.Mene pa golaž z	A
zalogaj v ustih, znova cmok, goltanje, tak goltni	glas	napora nekje iz notranjosti.Na desni gospica	A
se ozre, še zmeraj mu v ušesih odzvanja znani	glas	in prav gotovo ne ve, kam bi ga del.Prav gotovo	A
spačeni obraz, svojo smrtno senco - svoj mrtvi	glas	sliši in vse noči začuti na svojem telesu, vse	A
telesu, se zdaj v razpoki prebuja, da sliši svoj	glas,	da vse oči vrtajo nove in nove razpoke, da se	A
organizem bolni, družba, nenadoma reče in na ves	glas,	da vsi pogledajo, vse vroče ulice mu plešejo	A
je prvo, kar vidi, potem pa ga hrapavi moški	glas,	oster ukaz dvigne s sedeža, da stoji tam sredi	A
zvoka, sem, reče grgotajoč . / . / stran 126 . /	glas	nekje izza stene in telo se samodejno premakne	A
zmožnosti, ki sta jih zmeraj odlikovala miren	glas	in jasno argumentiranje, se spreminjajo v neprepričljivo	A
- Kaj imate tam? vzklikne	glas	z obronka gozda.Stražar stopi korak nazaj in	A
obotavljal. Korak ga je vlekel drugam, tujčev	glas	ga je ustavljal.Še enkrat ga je premeril s krmežljav	A
- Konja nahraniti? je revsknil moški	glas	in med vrati se je pokazala glava, nafrfuljena	A
tudi, ko sploh ne bi odprl ust, nekaj na ves	glas	pridigal zbranemu ljudstvu. Da so jim razbili	A
ženska je tako predirno vreščala, tako močan	glas	je imela, da je Johana Ota proti njegovi volji	A
momljal predse, potem pa je nergal že prav na	glas.	-	A
nekoga drugega. Zame stoji, je rekel skoraj na	glas.	Na vseh teh poteh, ki so vse skupaj v resnici	A
- Tako je mislil, je sodnik povzdignil	glas.	Čisto od blizu je dihal vame svojo sapo, ki je	A
je v ta tihi stok in vzdihovanje segel blagi	glas	cehovske mojstrovke: -	A
nenadoma je začel govoriti in slišal je svoj	glas:	Zakaj tako govori Gospod o onih, ki spoštujejo	A
poprijela, da je votlo zahreščalo. Zadaj znan	glas.	V hlev, je kričal, v hlev.	A
Zrinila sta se skozi odprtino. Tisti	glas	je brez odjenjanja ukazoval in vzklikal.Krobath	A
spredaj glasna beseda. Potem je slišal razločen	glas:	Kdo je?Z vsem telesom je sunil nazaj.	A
zarezal v kožo. Nekdo je notri, je zaklical	glas	in znenada je vse oživelo.Čutil je navzočnost	A
- Imam ga, je zarjul na ves	glas.	Držim ga.	A
glavi popustil. Okrog, je javkal in kričal	glas,	okrog hiše.Spredaj so loputala vrata.	A
stran 225 . / ni psov spustil za tabo? Na ves	glas	se je hehetal z brezzobimi usti.Poznam to, poznam	A
obupno enakomerni napev se je približeval. Lep	glas,	rezek, zveneč; drugi globok, ki mu daje oporo	A
obraz je bil spet kosmat in zamaščen. Njegov	glas	je bil spet ožvečen in v pogled se je naselila	A
obraz k odprtini, da bi začutil dah in slišal	glas	človeškega bitja na oni strani.A glas je prišel	A
slišal glas človeškega bitja na oni strani. A	glas	je prišel globoko iz notranjosti.-	A
se je sredi silovitega bobnenja izgubil vsak	glas.	Pošasti so razdivjale nebo in vodo in zemljo	A
presenečenja spodaj že opomogel, je začel na ves	glas	kričati in vsi glasovi so se zgrnili dol, k	A
potlej prav razločno slišati njegov mirni in tihi	glas.	-	A
glasno pogovarjal z nekom v hiši. Zategli ženski	glas	iz notranjosti mu je enakomerno odgovarjal.	A
je vprašal Ot. - Poberi se, je rekel mirno	glas	v oknu.Če nočeš dobiti česa med rebra, je dodal	A
Če bi bil bolan, je krčmar negotovo zmehčal	glas,	bi imel uljesa in spuščaje.Ot se je popraskal	A
- Videl sem, je	glas	vztrajno in s pridušenim glasom zatrjeval, nekdo	A
pa je bil trden. Ni mogel skoz in tudi njegov	glas	se je izgubil v strahovitem trušču.Trgovec je	A
ta žarje svit v višavah... poje, sliši svoj	glas,	kako poje, iz nekega prostora prihaja kot odmev	A
nekega prostora prihaja kot odmev, kot podvojeni	glas,	spod pastirskega klobuka, iz štalce, od gozda	A
klobuka, iz štalce, od gozda odmeva, dvojni	glas,	dvojna senca...In ko hočejo pastirci vstopiti	A
8. Njegov	glas	postane v Sloveniji znamenit.To je glas Radia	A
Njegov glas postane v Sloveniji znamenit. To je	glas	Radia London.Njegove besede so jasne in odločne	A
adovoljstvom razglasijo kapitulacijo Italije. Njegov	glas,	ki prihaja iz radijskih zvočnikov, poslušajo	A
vohun, reče Joyceov učenec. Vohun ste, reče	glas	v oblaku dima.Vsak večer mu to reče, vsako noč	A
vohun, reče Joyceov učenec. Vohun ste, reče	glas	izza kroga luči, prodanec ste.In obsodili vas	A
bi tako jecljal, reče, bi se mi zdel njegov	glas	od nekod znan.Ali ni to Kričač iz Londona?	A
moški v beli suknji je lep, je glasen, raskav	glas	ima, je vihrav, že od takrat,ko je prihajal	A
sabljo naenkrat strašno manjka, manjka ji njegov	glas	in njegove zgodbe o krivulji granate, ki bo	A
zmagovalce in njihova dekleta. Imel je raskav	glas	in v pogledu zanosno pričakovanje pred bitkami	A
obupa enolično govoril, poslušaje svoj raskavi	glas,	o konjih, plesih in svilenih rutah, kijih zadnje	A
znova želela slišati njegov raskavi ukazovalni	glas.	V prav tolikšni meri, kakor ga ni marala, je	A
pšenični, malo skodrani, malo frfotavi, njen	glas	je zrel, ni predebela in ni presuha, taka je	A
skoraj vsako noč, preden je zaspala, njegov	glas	in njegove bahate kretnje, na katere je pred	A
je bilo zdaj že odločeno, prepoznala je nek	glas,	ki ji je to rekel, bil je njen glas, a hkrati	A
je nek glas, ki ji je to rekel, bil je njen	glas,	a hkrati glas nekoga drugega v njej, seveda	A
ki ji je to rekel, bil je njen glas, a hkrati	glas	nekoga drugega v njej, seveda se bosta še videla	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani