glas (901-1.000)

glasov se je za silo pomirilo in slišati je bilo	glas,	ki je napovedoval »posebno zabaven, čeprav ne	A
se motim, toda zdi se mi, da sem ujel moški	glas,	ne vem, ali pleščev ali inženirjev, ki je rekel	A
- Koga pa imaš tam zunaj? je rekel na	glas,	kajti ni mu bilo jasno, zakaj bi bilo treba	A
nekakšno razburjenje, slišal je očetov gospodovalni	glas	in vedel je, da ga Glavina gleda. Nervozno je	A
rekel Glavina, kaj je zdaj? Kakor da bi bil ta	glas	za njegovim hrbtom sprožil v njem nevidno silo	A
Ali me je zelo zeblo? Neki	glas	slišim.Morda je zdravnik in nekaj predava.	A
. / . / stran 185 . / Za hip je izgubila	glas.	S hlastnimi kretnjami je okrog sebe iskala predmet	A
enkrat je poskusil, vendar je bil zdaj njegov	glas	zelo blag in prizanesljiv.Ali je res, da je	A
soli. Skoči, je rekla in njen mirni, brezbrižni	glas	ga je prerezal po sredi telesa, sedel je na	A
kolikor je mogel. Slišal je, kako se njegov	glas	izgublja v prazni prostor, kako se z odmevom	A
sirena med hribi. V ušesih sem imel grozni	glas	preklete hropeče živali, ko sem segal po zajtrku	A
vstop v telo. V ušesih sem imel tisti strašni	glas,	tisto prekleto stokanje med hribi, v prsih pa	A
pred seboj. Zadaj iz prostora pa nenadoma tak	glas,	takšno hrapanje, tik pred smehom, tik pred hrecanjem	A
vseučiliščniki, znojna in mastna Nuša, veliki	glas	sirene in betonska škatla, vse tiste rože tam	A
- Toda tovariš Kostrin, je Okrožni povišal	glas	(glas je povišal, a njegove oči ga niso mogle	A
Toda tovariš Kostrin, je Okrožni povišal glas (	glas	je povišal, a njegove oči ga niso mogle izdati	A
bleščavo. - Pojdi, je dejal voljni in topli	glas,	se boš malo pogrel, tovariš Kostrin.Spet se	A
prostoru se je ob stene in visoki strop zaletaval	glas	nočnega radijskega pripovedovalca.- Ssspi, je	A
moral za nekaj trenutkov zadremati. Slišal je	glas	Okrožnega, ki je govoril z glasnimi poudarki	A
kaj je zdaj? Iz premišljevanja ga je zdramil	glas	Okrožnega.- Je znal nemško?	A
premikanje njegovih ustnic in zaslišal je njegov	glas.	Sprva od daleč, potem je prihajal vedno bliže	A
one strani vrat se je zaslišal globok ženski	glas,	glas zelo težke in stare ženske.- Zakaj pa tako	A
strani vrat se je zaslišal globok ženski glas,	glas	zelo težke in stare ženske.- Zakaj pa tako razgrajat	A
je razburil: - Tovarišica, je zakričal na ves	glas,	da je Kostrin vztrepetal, ker se je čutil nekoliko	A
zakaj ugovarjate. Tudi ženska je povzdignila	glas.	Rekla je, da nič ne ugovarja, ampak če že ponoči	A
vmešati, nekaj je rekel, a zaslišal je svoj	glas,	ki je bil nekakšno jecljanje, prej je bil podoben	A
počeli. Nič takega ne bomo storili, je rekel na	glas,	zaustavili se bomo. Na hodniku je zaslišal	A
sem in tja. Potem je spet momljal nerazločni	glas.	Niti tega ni mogel razločiti, ali je moški ali	A
mogel razločiti, ali je moški ali je ženski	glas.	- Kaj vem, je rekla.	A
trkanje. Celo njene nekoliko hladne oči, njen	glas,	kadar je poslovno vprašala: a bova nocoj kaj	A
prav zagotovo ne. - O, pač, je zaklical na ves	glas,	da so se v bistroju, kjer sta sedela, vsi ozrli	A
polkovnik na tribuni in četa mu je korakajoč v en	glas	odgovorila: Služimo narodu.Po vratih je zabobnalo	A
vzkliknili, vsa množica moških glasov je v en	glas	zakričala: Služimo narodu. Polkovnik, ki je	A
pasji lajež. Prepoznal je njegov kričavi pasji	glas	iz nedeljskega jutra.Nekje na ulici je zalajal	A
Nastala je tišina. Slišal se je samo	glas	športnega komentatorja iz škatle in hrumenje	A
Zabrisal sem flašo skozi okno, slišal sem svoj	glas,	od daleč svoje rjovenje, ki je prihajalo iz	A
tega še posebej. Je svinja, je zmeraj rekel na	glas,	kadar je stari šel mimo na krogu, včasih ga	A
vse se je zaustavljalo. Slišal sem hreščeč	glas	zvočnika na Livadi.To so Jesenice, je rekel	A
skozi polomljene rešetke plaval tudi zoprni	glas	hreščečega zvočnika. Ni prihajal iz razglasne	A
Stari je besen.« Res sem prepoznal	glas	Starega, ne Starega jebača učitelja, ki mu je	A
pred kakšno uro Ban potrgal uho, pač pa Njegov	glas,	glas upravnika.Prokuratorja, guvernerja, ki	A
kakšno uro Ban potrgal uho, pač pa Njegov glas,	glas	upravnika.Prokuratorja, guvernerja, ki se mu	A
daleč smo bili od streljanja. Samo hreščeči	glas	zvočnika, ki je že dolgo nekaj govoril in nekaj	A
Menahem s tihim in piskajočim glasom, zveni.	Glas	naenkrat ni bil moj, nisem bil Menahem, nekdo	A
Nekdo je visel ven z megafonom v roki.	Glas	je odnašalo sem in tja, za vrtečim se ptičem	A
ali jo kako drugače zanimivo prebedela. Tudi	glas	je imela takšen, nekoliko raskav.Je rekel nekoč	A
»V rit si priključi kamero,« je rekel drugi	glas	s hodnika. »Trčečim korakom,« je dodal prvi	A
sem rekel. Za svojo guzico, je rekel isti	glas,	odbor za svoje guzice.Johan je skočil z mize	A
knjige, včasih sem ji prebral kak stavek na	glas.	Pobral sem tisto knjigo in jo odprl: Od tega	A
glasba, nekdo je poslušal radio, slišali smo	glas	nekoga, ki se je pogovarjal po telefonu: ne	A
deveto smo zaslišali Teršičev rehabilitacijski	glas.	Pravosodni minister je na telefonu.	A
zavladala tišina, nihče ni smel več govoriti na	glas,	nobenega brenkanja na kitaro se ni smelo slišati	A
celic, jih suvali čez dvorišče. Raznesel se je	glas,	pravzaprav šepet, da jih vodijo v frizernico	A
svojo leno arestantsko rit. Imel je tako rezek	glas,	njegov glas je bil čisto drgnjenje noža ob krožnik	A
arestantsko rit. Imel je tako rezek glas, njegov	glas	je bil čisto drgnjenje noža ob krožnik, pile	A
Nekdo je butal po vratih.	Glas	je prihajal od daleč, potem zmeraj bliže.Na	A
propagandne potrebe svoje države. Bil je je	glas	ostriženega inšpektorja, takoj sem ga spoznal	A
Zvočnik je rekel, Keber, bodi pameten. To je bil	glas	Starega.Spet naj bom pameten.	A
Diha v slušalko. Sliši moj	glas.	Se spomniš Masade?	A
soparnih večerov zapored sem poslušal njegov	glas	med zvoki orkestra, ki so skozi soparo mezeli	A
prostor. Le kdaj pa kdaj je vzvalovil, kak	glas	se je izraziteje povzpel, obvisel v zraku in	A
Devet petintrideset.	Glas	se je razlil po prostoru.Bil je visok glas,	A
Glas se je razlil po prostoru. Bil je visok	glas,	razumen in trezen, jasen in čist.Rezek zvok	A
Sedeli so negibno, priklenilo jih je na sedeže,	glas	je šel skoznje kot rezilo, skoznje je potoval	A
Seveda pa ni mogoče izključiti možnosti, da je	glas	prihajal tudi od koddrugod, pa so se usta razpirala	A
razpirala kar tako, zaradi videza. Ko je šel	glas	skoznje, so sedeli negibno.Devet sedeminštirideset	A
V hipu je zavladal čuden molk.	Glas	je nenadoma, povsem nenadejano utihnil.Nikakor	A
nenadejano utihnil. Nikakor tako, kakor utihne	glas,	ki se že veliko poprej pripravlja na svoj konec	A
izginil je. In zato je potem zavladal molk, kjer	glas	ni pustil svojega odmeva, kjer ni zvenel v zraku	A
Devet sedeminštirideset.	Glas	se je zopet povzpel, tokrat blago in umirjeno	A
in nazaj, tako da pesti butajo ob prsi, da se	glas	rahlja, da začne kašljati.Pesti se razklenejo	A
Zobje so sklenjeni, ko skoznje prihaja rezek	glas.	Jasen zvok gre skozi pomirjeno in sključeno postavo	A
sunkovito odkimava in nekaj mrmra. Tak čuden	glas	prihaja ven, kot bi spodaj hrumeč klokotal kak	A
vsi potihnili, še pred sekundo kričoč na ves	glas,	da so jih bolele glasilke. Spomni	A
Kumer in Rac, naliti skoraj kot oni in na ves	glas	se jim režeč, še enkrat zapeli zadnjo kitico	A
Razumeli?« Zakrohotali so se na ves	glas	in prisedli za njihovo mizo.Naročili so še enkrat	A
»Gospoda, kako stojijo stvari?« Njegov	glas	je bil hladen, deloval je utrujeno.Sesedel se	A
»Halo, Marko, si še tam?« Očetov	glas	je zvenel nadvse zaskrbljeno. »Ja,« je mrko	A
odgovoril. Vedel je, da utegne iz njega priti	glas,	podoben ihtenju, če bo takoj spregovoril, ker	A
zavpiti, a od njega ni prišel niti najrahlejši	glas.	Slišal je materino globoko, vznemirjeno dihanje	A
Si zmešana?«	Glas	se mu je dvignil v neslutene višine, skoraj	A
se nekje v ozadju v radiu oglaša prasketajoč	glas,	ki je, tu in tam prekinjen zaradi atmosferskih	A
tišino presekal močan, rezek in avtoritativen	glas:	»Ovdje major Boško Prodanovič, pripadnik Armije	A
»Fant, ne vem, kaj naj rečem,« je začel in	glas	se mu je opazno tresel, da je Marko skoraj zajokal	A
Sin, poslušaj in poslušaj me dobro!« Njegov	glas	je postal smrtno odločen. »Nihče te ne bo ustrelil	A
jugoslovanskih jezikih za vdajo, vmes pa na ves	glas	spuščali glasbo, od Avsenikov, Agropopa in Don	A
»Imaš papir?«	Glas	je prišel od nekje blizu; bil je glas njegovega	A
papir?« Glas je prišel od nekje blizu; bil je	glas	njegovega prijatelja.Vesel je skočil pokonci	A
ranjenec pa niti pisnil ni. »Zatvaraj poklopce!«	Glas	je v hrup zasekal kot puškin strel v gluho noč	A
rad zakričal, a je le požrl slino in zadušil	glas.	Obraz mu je za nekaj kratkih trenutkov spačeno	A
bi bil še živ!« Voznik se je zasmejal na ves	glas;	seveda bi vrnil denar, kdo ga pa ne bi!Smejoč	A
siren, strateško razporejenih tako, da je njihov	glas	dosegel še tako oddaljeno točko.Neprekinjen	A
obotavljivo zabrundale z globokim basom, potem se je	glas	stopnjeval v višino in končno se je, po dveh	A
Slovenci, razumeš?!« Vpila je na ves	glas	in si zakrivala pekoče lice.Nenadoma se je zlomil	A
če nočeš biti Slovenec,« je nenadoma stišala	glas	in ga roteče prijela za roko. »Samo ne reci	A
Srbijo, kamor spadata!« se je oglasil ženski	glas,	skrit v gneči. »Dajte mir!« je zavpil in se	A
njihova!« se je za hrbti spet oglasil ženski	glas,	tokrat meječ na histerijo. »Ja, njun sin je	A
ustnice zapustil le nerazpoznaven, krakajoč	glas.	Še enkrat je odprl usta, tokrat je prišel ven	A
usta, tokrat je prišel ven še bolj brezobličen	glas.	Ni se ga niti poskusil dotakniti.	A
vpije; ta naprava je skonstruirana tako, da	glas	prenese neposredno z glasilk. Vodniku so se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani