nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Upam, je pomislila, pot je dolga, ne vem, je rekla, če bo taka božja volja. Seveda je bila taka božja volja, to je bilo zdaj že odločeno, prepoznala je nek glas, ki ji je to rekel, bil je njen glas, a hkrati glas nekoga drugega v njej, seveda se bosta še videla, pa še kako in še kolikokrat.
Tisto noč so prespali v zaselku pod gorskim prelazom, oblaki nad gorami so se kopičili, pravi čas so prišli do kraja, kjer so domačini poznali romarskega vojvodo Mihaela, radi so vzeli svete popotnike pod streho in romarji so bili zadovoljni in pomirjeni, ko so videli, da imajo dobro in zanesljivo vodstvo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani