duša (601-700)

‚O, poglej me!	Duša	beži od mene od same bridkosti.In jasna gospodarica	A
je božal mehki jug, ki ga je dihala Irenina	duša.	Ko sta se čez štirinajst dni vrnila s pohoda	A
Nič!« »Ljuba	duša,	ali si čudna!Če hoče ženska moža, mora prav	A
več kot nič, to je svet? To je Sahara, ljuba	duša,	Sahara, pusta in prazna kakor zemlja pred stvarjenjem	A
kozarec. »Najprej bom kapljo tegale, da se mi	duša	otaja.« Nagnil je, zamižal in zvrnil	A
po beli poli, tuji svet je ginil izpred nje,	duša	je vasovala pri očetu in materi... Ko je upihnila	A
zdeli kakor tihi, trpeči ideal, prava ženska	duša.	Teh bolj potrebujemo kot socialistov!«	A
z rutico oči. »Toda še nekaj te muči, ljuba	duša.	Samo zaradi tega nisi tako razburjena.«	A
»Krasno je bilo! Minka je res	duša	dela!« »Je treba posebnega značaja za	A
Prav gotovo!« »Ljuba	duša,	kdo se briga za naše kravale!Bi se, nič ne rečem	A
sem nedolžen. In naša poštarica Erna, to je	duša!	Ob kruh bi me bil spravil ta kajon, da ni Erna	A
levice v desnico. Vse je otrpnilo: telo in	duša.	Bil je človek brez volje, brez misli, brez	A
Gitica Jakopin	DUŠA	KAJ ŽELIŠ Ko se je Jetržnikov Jura pozno	A
jasnega, presunilo spoznanje, navdih pravzaprav:	duša	je to!Duša, ki na onem svetu ne najde miru!	A
presunilo spoznanje, navdih pravzaprav: duša je to!	Duša,	ki na onem svetu ne najde miru! In že so	A
Bežen, enkraten, nevrnljiv trenutek sreče, in	duša	je odgovorila z glasom njegovega soseda, starega	A
Gitica Jakopin	DUŠA	KAJ ŽELIŠ Izbor kratke proze Ljubljana	A
Ljubljana 886.3-32(081) JAKOPIN, Gitica	Duša	kaj želiš : izbor kratke proze / Gitica Jakopin	A
Rada bi bila skupaj z njim, in kje drugje ...'	Duša	draga, koliko vsega se boš morala še naučiti	A
in tedaj izklopi vse drugo na svetu. Srečna	duša,	je pomislila Veronika, nikoli ne omahuje, nikoli	A
spominu in uporabi v pravem trenutku. ‘ Srečna	duša,	Martina,’ je še enkrat toplo pomislila Veronika	A
čas eksal brez goljufije. »In vstani tudi ti,	duša	zveličavna.Tule imata vsak svoj kozarec.	A
trpljenje, da se od tega skrha srce in skrepeni	duša.	Lina je čutila, da se spreminja, kakor noče biti	A
popolne jasnosti. Spet in spet se je izmučena	duša	utapljala v pretekle dneve, v tista polgrenka	A
kakor rodovitni njivi, doslej premalo negovana	duša,	željno pričakujoča zdravega semenja.On je hotel	A
docela neznosno, je preprečila edina prijazna	duša	na Hojanovini, dekla Ančka, ki se je bila pred	A
nove, še neizpete strune, da je vsa njegova	duša	prečudno, še neuglašeno godalo, da vznikajo	A
To ni bilo čudno. Njegova mlada	duša	je hrepenela po razumevanju in ljubezni ter	A
preletel tako veder smehljaj, da se je trgovčeva	duša	v hudi slutnji vznemirila in so možaki pozorno	A
objeti ves svet. Sam je na vrtu, toda njegova	duša	se pogovarja z njo, izpovedujoč ji vse svoje	A
še večje hrepenenje, brez katerega bi njegova	duša	poplitvela in njena rast osiromašila.Moral se	A
misel. Edino Urbančič, ta zlata prijateljska	duša,	je bil tako točno poučen, on mu je pripravil	A
igralcev niti ni razumel njihovih besed. Njegova	duša	je zbirala moči za sprejem ugodnega ali neugodnega	A
molitvi skloni glavo, obraz prisloni k šipi in vsa	duša	se zgosti v njegovih iskajočih, v drobno stezico	A
v Lovrekovi zunanji usodi. Polkovnik, dobra	duša,	si je bil očital, da je kriv smrti četovodje	A
zmeden krogotok raznoraznih predstav. Njegova	duša	ne ve, kam naj se obrne: plašno bega naokrog	A
Lovreku se je ves čas dozdevalo, da se njegova	duša	noče ali pa ne more povrniti k svojemu nekdanjemu	A
»Zdi se mi, da sanjam. Plemenita	duša	si, Ulrik! Le kako sem se mogel tako motiti	A
grebenov, ki je v širokem loku obkrožala kotlino...	Duša	se mu je tajala, v bežnih spominih je bliskoma	A
dvigne duh njegov v nedosežne visočine, - živa	duša	ga ne opazi; in da je njegova luč samo svetlo	A
trivialna stvar, ki jo opeva že vsak smrkavec ... Moja	duša	pa je tako daleč od té zemlje -- moja duša je	A
Moja duša pa je tako daleč od té zemlje -- moja	duša	je v onem svetu, ki se je izlil čudovit in jasen	A
In kakor v opravičenje je dostavil: ”Zlata	duša	je ... oprostite, če se drží malo nerodno; on	A
utrjen in izkušen, nego pa otrok, čigar bela	duša	ne pozna še zlega in je bolj dovzetna za posvetne	A
Edini varuh je Bog in pa kvečjemu še zvesta	duša,	ki skrbi zate in moli s teboj!“ Hana je gledala	A
vreme! Z grehi sem se obložil ... obremenjena je	duša	kakor čič jesihar in njegov osel!Ne bom se opral	A
njih pogled in za njim je sanjala in mislila	duša,	ki je, nenadoma vzdramljena, preveč videla in	A
Koritovje! Tam za devetimi gorami me ne najde živa	duša.	Moja ladja se še ni potopila; mogoča je še rešitev	A
čudno je, da ste prišli, ne spomni se me živa	duša	več.Ves dan presedim tu sama; čisto sama ...	A
zmagujem, ali gospodar, rečem vam, je blaga	duša!	Vse mu poskrbím sama: kuham, snažim, hodim na	A
prišle solze v oči ... Ah, ta Frolè, to je blaga	duša!	...	A
veste, z ono Kramarjevo - ne poznate je? Blaga	duša	...Pa oprostite samo za hip, da zakurim za večerjo	A
prepričana, gospod Smuk ... saj je taka blaga	duša	... kako me je imel rad!Štirinajst dni sem bila	A
mi ni storila nič, - bila je vendarle blaga	duša	...Brat pa mi je še celo vožnjo plačal do mesta	A
vožnjo plačal do mesta ...“ ”To je res blaga	duša!	“ vzdihnil sem jaz. ”Kaj ne da?	A
jo bojim na cesti ogovoriti. Pa ona je blaga	duša;	vselej me pozdravi, kadar me sreča; dejala je	A
mi dala rada, čisto gotovo; saj je takó blaga	duša	... Prišla me je posetit v hiralnico, čeravno	A
vsiljujem; samó namignite nekoliko; on je blaga	duša	in bo takoj sam vedel, kaj bi bilo najboljše	A
Jaz vem, da bi mi rad ustregel, saj je blaga	duša	... ali -“ ”In takó ostanete tedaj pri Vihteliču	A
razumeli z njegovo ženó; - ona je sicer blaga	duša,	- ali mlada žêna - saj veste!‚In naposled,‘	A
... Blaga	duša.	“ Ravno sva prišla blizu Zdešarjeve prodajalnice	A
Ali res pridete? O, gospod Smuk, vi ste blaga	duša	...Z Bogom ...	A
težkimi plahtami. Na zapečku je gorela v kozarcu ”	duša“	z dolgim dimnastim plamenom.Ob vzglavju je sedela	A
pozdravile zaupljive oči, zvezde nebeške. ”Ná,	duša,	zaradi ljubezni!“ Vzel je nebogljenec, joj	A
... Narod! ... Glavno ... to je	duša	... vesoljna duša ...Napredek?	A
... Narod! ... Glavno ... to je duša ... vesoljna	duša	...Napredek?	A
Ti, -- ti si človek. Dobra	duša,	imenitno srce in drugega nič.A glej, tam ni	A
modeli so oživeli. Iz teh motnih oči je zasijala	duša,	-- sončna luč izza megle ...Znane osebe in vsakdanje	A
In potem! - Čitaj,	duša,	ali pogini!Poboljšaj se in čitaj, kar ti ponuja	A
pred menoj. Roka mi je bila potna in težka,	duša	mrtva.Že takrat nisem poznal več ne veselega	A
sijajno obžarjen od jesenskega sonca, kakor sama	duša	moja.Ljudjé moje drame, obrazi, ki sem jih bil	A
strašnejši od smrti same. Mračila se mi je	duša,	tonila je v brezdanjo noč.Ali poprej se bo zgodilo	A
kjerkoli, mrtvo in brezčutno, medtem ko je blodila	duša	drugod in čutila oddaljene stvari, katere si	A
je, ki so se zadušili v blatu, pa je šla njih	duša	neoskrunjena k Bogu ...Stopil sem nekoč na gostilniški	A
predno govorim, obljubite mi, da ne izvé živa	duša,	niti vaš mož ne, da sem bila pri vas.Ne maram	A
Kaj hočemo? Kar je, to je, in živa	duša	ne more več prenarediti.“ Vsi ga radovedno	A
se mora človek okrepčati, ne res?“ ”Molči,	duša	sleparska, da ti ne vržem kozarca v obraz, in	A
. / stran 20 . / konca. In polagoma umrje	duša	...Nisem jih imela rada, tistih ljudi, ali časih	A
se mi je zdel kakor bolan junak. On je bil	duša	in roka tistemu novemu življenju, ki je kipelo	A
nama! ... Blizu je že čas, Judit, in vsa moja	duša	že hrepení po njem.Nič več odlašanja, poslednja	A
Kaj še! Živa	duša	bi se ne zmenila zame in stal bi lahko tam,	A
blato s ceste in ga metali nanjo; ali pesnikova	duša	se je bleščala še svetleje v svoji lepoti, njihove	A
umazane. Še svetleje se je bleščala pesnikova	duša	v svoji lepoti.V podlih srcih se je vzbudila	A
materinem vzglavju zatisnil oči, je šla njegova	duša	na dolgo romarsko pot.Šla je v globočine, kamor	A
devetkrat prokleto življenje!“ ”Pa si ga spremeni,	duša,	sama prokleta na vekomaj!“”Kaj nikoli ne bo	A
Kajpak da te poznam!“ je rekel otrok. ”Zakleta	duša	si, Bog se te usmili, te odreši!“ ”Čemu gledaš	A
kakor svetnik na izkušnjavca? Tudi ti si zakleta	duša,	devetkrat uboga!Drugačne kraje sva videla, lepše	A
ali za gospoda. Tako pride iz nebes gosposka	duša,	za žido in žamet namenjena, ne ogleda se preudarno	A
otroka, za žido ustvarjenega, pa se je irhasta	duša	zmotila vanj.Sedem let že imá, pa še ne govorí	A
se mi stori, kadar ga useknem. Njegova prava	duša	je šla drugam, se je zmotila, se izgubila.Jaz	A
ponižnim srcem. Zgodovina pravi, da se je časih	duša	celega gosposkega naroda ponevedoma preselila	A
mesá. Obšlo ga je, da je taka najbrž tudi njena	duša,	kos rdečega, živegamesá, ki se venomer zvija	A
moram videti, kako je z grobom moje matere; živa	duša	se ni brigala zanj in zdi se mi, da je pokrita	A
čudesno izpremeni v razuzdano radost - ko blazna	duša	plane terzajaše trenotek, zato da bi na njem	A
kako sebičen je človek! Misli, da je najblažja	duša	na svetu, pa skrbi le zase in za svojo radost	A
luč. Na visoki mizi pred jaslicami je medlela ‚	duša‘	na olju v kozarcu; tenki rumeni plamenček se	A
višje in skozi okno in gor proti nebesom. Njena	duša	je bila...Stresem se in pokličem sestro Cecilijo	A
trkalo je in prosilo, vso pot. Njena majhna	duša	je šla z nami;, zunaj je hodila, ko je bil dež	A
kapelico in smo molile rožni venec in njena	duša	je šla v nebesa in zjutraj je sijalo sonce.	A
videla njeno dušo!« je zaklicala Lojzka. »Njena	duša	je šla po sobi, kakor cekin, in ko je šla skozi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani