duša (401-500)

nedejavnosti ga požene v grešna dejanja. Čemeča	duša.	V parku Audobon, kamor se je ob večerih	A
jih gnali razlogi, ki so jih imeli za višje:	duša	je nekam hotela, telo jo je ustavljalo.Še več	A
soit hors... Naprej, dokler mu ne izleti	duša.	6.	A
Devetnajsto poglavje PRELUKNJANA	DUŠA	1.	A
hudobnim šestenjem počasi in zanesljivo zapuščala	duša.	Vseeno je sedel nanj in ga pognal.	A
duhu lascivnost, poželenje, vetrovna	duša,	nestrpnost, otožnost. Melanholija telesa:	A
več ni bilo Dimitrovne Kordachove, slovanska	duša	je splavala iz nje.Ostalo je nekaj lupinastega	A
v delcih po prostoru, bilo je hkrati telo in	duša.	Planil je pokonci in ženska je izginila.	A
Tu se je čas drugače premikal, z vetrom. qqqqq	qqqqq	qqqqqVeter je prinašal zvoke trobent, bobnov	A
pri kateri ni mogoče ugotoviti, ali boleha	duša	ali telo, zakaj tudi bolnik ne zna razložiti	A
pomislil na Tagenario domestico, ki je bila dobra	duša	in pravzaprav ni hotela nič drugega, kot preživeti	A
pod glavo, veliko govejo kost. Kajti telo in	duša	sta se začela privajati, od nikoder ni tiste	A
Polna nasprotujočih si tokov in čustev je moja	duša	po opravljenem delu, polno nasprotujočih si	A
umika se vsemu hrupu. Telo je potrebno počitka,	duša	pokoja; vse, kar je v gospodu Houžvički in kar	A
je rekel, kako mehko, kako slovansko, mehka	duša,	posebna duša.Razložil nam je, kaj je slovanska	A
kako mehko, kako slovansko, mehka duša, posebna	duša.	Razložil nam je, kaj je slovanska duša.	A
posebna duša. Razložil nam je, kaj je slovanska	duša.	Še sam sem ob njegovi ginjenosti in njegovih	A
pri piki, ranica pri ranici. Avtor članka,	duša	treznostnega gibanja med Slovenci, dodaja še	A
bolna jetra. Eno je zastrupitev, drugo je bolna	duša.	Vaše zenice, gospod, vaše zenice so zelo razširjene	A
Sem si mislil, je rekel Okrožni. To je črna	duša.	Ta človek ima nevarno in črno dušo.	A
Odkimal je. - Ti si dobra	duša,	tovariš Kostrin, je dejal Okrožni toplo.- Oni	A
Okrožni toplo. - Oni tam čez, oni pa je črna	duša.	Banda.	A
da bi kaj slutila moja stara! Nobena živa	duša	ji ne udrži jezika, in z najboljšim namenom	A
popolnoma ga razdreti ni bilo moči. Gospodova	duša	še zdaj ne more najti počitka; znamenja pa tudi	A
ljudje pozabijo, potlej si pa dober; nobena živa	duša	ne bo več po tebi vprašala.Če hočeš, pojdiva	A
Čez pol leta vam jih odslužim.« »Oh, ljuba	duša,	« vzdihne Rožanec.»Čez pol leta!	A
zajčje kožice. Petnajst jih je, in poglej, ljuba	duša;	v ponedeljek je v Ljubljani semenj, jaz ne morem	A
kaj upanja.« »Oh, Jurček,« je dejal, »ljuba	duša,	ti se misliš malo ponorčevati z mano; pa to	A
zopet prijatelja, kaj ne?« »I seveda, ljuba	duša;	kakor sva bila prej.« »Veste, velikokrat sem	A
plača dolg z velikimi obrestmi. »Vidiš, ljuba	duša!	« pravi mož.»Kako prav sem jaz zmeraj govoril	A
bi pa hoteli večno živeti, dasi bi jih živa	duša	ne pogrešila, in nagajajo iz same nevoščljivosti	A
nanj pozabila. Pomagajva, da se reši njegova	duša!	Dobro delo ni nikoli zavrženo.«	A
strani, se ji je zdelo pristransko. Ta dobra	duša	se ni zavedala, kako jo prevzemajo nelepa čustva	A
vzidati tablo, zapisati pa tako, da ne bo živa	duša	vedela, da je bil Urban moj stric!Odškodnine	A
če se tudi vse razbije, je strepetala njegova	duša.	In pri vsem tem se je moral premagovati, da ne	A
služi čez štirideset let; izven urada pa je	duša,	ljubezniv, prijazen, pravi oče svojim tovarišem	A
predstojnik ne bi mogel zagrešiti, nikar takšna	duša.	Ti razlogi so Murna toliko osrčili, da je razmerno	A
ni natančnejšega človeka od mene; v krčmi pa	duša.	Drugega razvedrila pa nimamo na kmetih.«	A
svoj del. . / . / stran 96 . / »Hlapčevska	duša!	« si je dejal spet Muren; bil je namreč ‒ kakor	A
njega ne bole tolikanj lasje kolikor izmučena	duša,	in za tako bol je najboljše zdravilo samota	A
umorom. Zdaj ste pred Bogom nedolžni in vaša	duša	bi šla najbrž naravnost v nebesa.Kam pa po takšnem	A
dobi lahko tod,« je zdihnila. »Seveda, ljuba	duša,	« je razlagal Petan, »ker so kravice na planini	A
Z gostilnicami,« je godrnjala Zefa. »Ljuba	duša,	« je dejal oče, »jaz se moram seznaniti z ljudmi	A
da ne sprejme nobenega Petana več. »Ljuba	duša,	« je dejala Korbinka, »to je bilo prej, ko smo	A
oče,« je dejal Petan. »Ampak premisli, ljuba	duša,	kako bo mojima hčerama pri srcu, če postavim	A
Njen klic se je oglašal od visokih sten; živa	duša	mu ni odgovarjala. Kar se je mogla, se je stisnila	A
ponavljal vse trpljenje in vse muke, katere je	duša	prestala.‒ Čemu bi si še enkrat odiral vse krvave	A
zdaj ga imam, ljubčka srca, po katerem je moja	duša	tako željno hrepenela.Pa kaj vam naj dam v dar	A
pa ga je gospod kam poslal. Ali v gradu živa	duša	ni vedela zanj, nihče ga ni videl.Mati je tarnala	A
/ . / stran 34 . / Njena čista, nedolžna	duša	se je preselila v nebesa.Gozdar je odrevenel	A
moje edino dete. Oh, koliko je trpela moja	duša,	nisem ga imel mirnega trenutka!Spustil sem se	A
da se Bogu smili. Govore tako, da jih živa	duša	ne razume, vedno se bijo s Turkom in so na pol	A
drugih. Miško je bil sicer poštena, ali nemirna	duša;	njemu ni dalo nikjer miru, vedno je imel kako	A
izprehajali po vasi. Ali povsod je bil ritmajster	duša	vsake zabave.Posebno lepo je znal pripovedovati	A
Pozimi pa tulijo lačni volkovi, da se človeku	duša	v prsih stresa.Kakor je na to stran pogled enoličen	A
bo Miško nikdar tega veselja, po katerem je	duša	njegova koprnela že od mladih let.Bil je v dnu	A
ali na njenem licu se je videlo, da trpi njena	duša.	Pogoste solze so pogasile čudoviti plamen, kateri	A
imam hlapca? In če pijem, pijem za svoje, živa	duša	nima se v to vtikati.« »Motiš se!	A
Domov ne! Živa	duša	o tem ne sme vedeti, tudi žena ne.Zaklad je	A
tako lepo vzrastlimi rožički. Pa kakor živa	duša	ni brez vseh slabosti, imel je tudi on eno,	A
čuti prerojenega, kako radostno plava lahka	duša	po čistem azuru, ko pride iz tesnega mestnega	A
more imeti vsega, kar bi mu poželela razvajena	duša,	to sva dobro vedela, še preden sva šla na pot	A
dušo. Ona pa je bila, res, kot bi hodila čista	duša	naokoli in sijala z vso svojo nedoumljivo popolnostjo	A
veseljačil po dosegljivi polti. Ob dotiku rok sta se	duša	in telo ujela, prestopila mejo, zadnja neubranost	A
marelice: njeno meso odgnije in propade, koščica	duša	pa da se dvigne v višave ali strmoglavi v podzemlje	A
graja in hvali, celo začudi se mu kaka preprosta	duša.	V Pipčevo prodalnico, kjer se obenem ureduje	A
nobeni ugodnejši dobi, nego je zdajna; kajti živa	duša	tako zlahka iz preglavice kmetov ne reši kakor	A
veseljem kakor nobena dekla; časi uboga obsojena	duša,	v dolgih škornjih vsa skrita, z lesenim izzuvalnikom	A
slovečo etecetro znam, kakor je ne zna krščena	duša	v devetih deželah.Vse to je bilo zategadelj	A
grandioznem gozdu, zdelo se mu je, da se mu	duša	širi v sočutju do drvarjev-trpinov.Vso pot je	A
»Bajić je spoštovanja vreden človek, zlata	duša,	kavalir brez hibe in bojazni, značaj iz kovine	A
par medicinskih besed. General je bil dobra	duša	poštenih nazorov.Domačinov ni preziral, a nemirneže	A
obrusila v spominu ljudstva, v njih je narodna	duša,	kakor je mislila, živela in trpela, one vzbujajo	A
za popovstvo. No tisti iguman je hlapčevska	duša	kakor naš patriarh Andjelić.Prilizuje se vsakemu	A
planino. Potem je bil leto dni učitelj v Tuzli in	duša	srbskega pevskega društva.Zaradi svojega političnega	A
rekel z vsiljivo besedo, »sedaj se pokaže pasja	duša	v pravi luči.Dela se klavrnega in pobitega,	A
bolj udrli, oči se skrile pod obrvi. Njegova	duša	je bila pusta in zakrknjena, ni mogla prenesti	A
robatosti te delavske pijavke se je radovala njegova	duša	in mu neprestano šepetala: Jeza tega onemoglega	A
pošepetal: »To je šumar, Milan Nikolić, poštena	duša.	Za petnajst bank* na mesec pazi, da Bošnjaki	A
zagrabil in poljubil rob njegovega suknjiča. »Zlata	duša	si, čuj, gospodine Franjo!Solze so stale Trkulji	A
groze, v strahu je plakala in kričala njena	duša,	a danes je čutila, kakor bi stala pred njo sama	A
primer tvoja teta.« »Vukosava Bajićeva je zlata	duša,	prava Srbkinja, nje ne štejem med tujke.Si li	A
da je bil najmanj napol mrtev in je turška	duša	že trkala na peklenska vrata.« »Kaj pa tista	A
izpreletel mraz. ‚Njeno telo je krasno, toda njena	duša	je ledena,’ je pomislil.Po malem je zaostajal	A
zakrilila z rokama in vzkliknila: »O Danica,	duša	moja draga, udobno bi ti bilo pri meni, a tako	A
denarnico. V radosti je plesala njegova grabežljiva	duša.	Kadar je pogledal na Mika in Buzdugo, se je nekaj	A
odščipniti tudi tebi, prijatelj, ki si prav za prav	duša	vsega podjetja!« »Bojim se prihodnjega izplačevanja	A
on ni tvoj prijatelj!« »Nikogar se ne bojim,	duša	draga!Z enim Bogom na sto vragov! ‒ pravim po	A
vdolblo v njeno misel kot svetla točka, h kateri	duša	vedno obrača svoj pogled.Čutila je objeme njegovih	A
sovražnost in se izvrši vse, karkoli je jedva slutila	duša,	ko je bila še vsa vkovana v bedno telesnost	A
človek, ako ne stopi v zatišje. Vi ste dobra	duša,	gospodine Franjo, vijolici bi vas primerjal	A
življenje v taboru, kjer se nahajaš ti, pasja	duša!	« je s preletečim glasom zavpil ter razgalil	A
obvestila o izidu dvoboja. In zavrisnila je njena	duša,	ko je Katica po kratkem premisleku spravila	A
strasti navadnih ljudi je bila njegova silna	duša	obdana z neprodirnim zidom, a čut za neodvisnost	A
nihče izpraševal, živa . / . / stran 783 . /	duša	se ni zmenila zanj.Vojak mu je prinašal iz kazinske	A
po zidu postajnega poslopja; morda je njegova	duša	kratko pred smrtjo slutila ono veliko sočutje	A
na poslednjo pot. »Naj se ne pogrezne tvoja	duša	v obupnost, o handžija Pero!« je zaklical.	A
kaj pomenita. Vilar je uvidel, da se uradniška	duša	boji stikov s človekom, ki je osumljen veleizdaje	A
sobo nabijala z dijaki tako, da so ležali notri	duša	pri duši, kakor pogubljenci v šestem krogu pekla	A
ravnega polja. Pipan je bil dobra, predobra	duša	in vsak mu je želel višjega čina. Bil je stotnik	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani