Droban je bil obraz, tako nežen in plah, da bi ga prisodil človek dvanajstletnemu otroku, če bi života ne bilo in ne oči. Zakaj oči niso gledale otroško; tih in skoro strog je bil njih pogled in za njim je sanjala in mislila duša, ki je, nenadoma vzdramljena, preveč videla in preveč izkusila.
Ko je Aleš ogledaval podobo, se mu je roka močno tresla, kakor da bi držala pol sveta.