duša (201-300)

srcu zrase sladka nada v njene mreže se ujame	duša	mlada. Nada plete krog srca mi niti tanke; spretno	A
vroča, ki v otroškem srcu vstaja, kot trpeča	duša,	ki iz vic na svet prihaja, kakor izgubljena	A
moja posest. Svoboden mi je v višave polet	duša	vesela se dviga do neba. Čisto srce - ni mi	A
jim včasih rado prisluškuje, a jih ne razume	duša	in srce. Kaj mi mar razkošje žametnih zaves	A
srce posluša in z viharji poje, vriska mlada	duša.	V sanjah splava misel radostna - domov!	A
izvoljenem kotičku mirno, sladko počivala bom.	Duša	splavala bo do neba v zemlji spalo bo telo spokojno	A
spokojno... Uživala bom veselje dvojno, ko bo	duša	in telo - doma... Opomba Peta kitica te pesmi	A
blagoslovljen od Boga moj domači je kraj tja	duša	mi rada poroma ob urah skrivnostnih... Studenček	A
obdala s čistim žarom mladih sanj. Ko bo moja	duša	polna bolečin kdaj osamljena se tihi vdajala	A
sonce s stotisoč prameni. Daleč nekje hrepeni	duša	po meni - in v nji moja počiva podoba. V meni	A
dajte, nebeški natakarji! da se napije jih	duša,	pijana lepote, da trezna postane, trezna in	A
IN NAROČILO (Ig. Gruntarju) Le pojdi torej,	duša	draga, čeprav težkó mi je slovo; naj meni teče	A
življenje zdaj vzorom daj! Le pojdi torej,	duša	blaga, srčnó na delo sveto to; naj teče meni	A
slika ni, podoba ta je meni sveta, časti jo moja	duša	vneta. Pred njo presvetlo luč gojim, lepó, zvestó	A
njemu srce poka. . / . / stran 40 . / Pozabi	Duša	moja, kaj se braniš, kaj spomine stare hraniš	A
spoznala, si krenila bistahot. Zbogom torej,	duša	mila, sto sreč voščim ti na pot! Kar pri meni	A
ljubezen zmágavna navdaja. Pómlad naju kliče,	duša	ljubezniva, zdajle se radujva, zdajle se ljubiva	A
Log za log se skriva, ladja dalje plava.	Duša	ljubezniva, bodi stokrat zdrava! Donava mogočna	A
odpravljamo, v troje. Roža črna, prst neba in edina	duša	najina. Igla, zataknjena v srce, rjavi.	A
Ne, tega nočemo! Vendar to hoče notranjost,	duša.	Raztrgaj me in me sestavi, odmeva iz notranjosti	A
Srce ne kolni!	Duša	ne, kolni! Mi vsi smo bolni.	A
samote. S pogledi sva si povedala vse, kar je	duša	hotela. O njene lepe oči!	A
strehami trudnega dneva . / . / stran 118 . /	duša	spusti v svobodno, od vetrov splašeno, nebo	A
jadrna kot krogla, pognana v noč, beži moja	duša.	In na nji mornar, odet v bel plašč, in na nji	A
Psihologija zavesti. Duh,	duša,	razum. Moderna lirika propada. 2000 metrov v	A
zrcalom Samomorilec pred zrcalom. Splašena	duša.	V črnih gozdovih ječi veter.	A
natakar, polne grenkobe, polne opoja, žalostna	duša	je moja, natakar, rada pokoja bi, rada pokoja	A
strupa prinesi, ne bodi začuden, prešibka je	duša,	da se ubije, jaz bi bil rad brezvoljen in truden	A
Z bolestjo zločin gre na pot. Moja	duša	ne bo prosila. Skozi bela vrata stopim.	A
gmajne težko, trudno šepetajo. Kadar bolna	duša	skloni v jasni noči se čez gore, čujem pritajene	A
pokoja ... Od nemih zatiranj omahovaje klone	duša	in bolna želi si v tihe kraje brez borb in brez	A
temino široke noči, . / . / stran 75 . / le	duša	še čaka, da pride On mimo, te srce še čaka,	A
kako si mi angel bolesti in zla. Ah, moja	duša	te bo ljubila in sovražila, tajila te; z bolestjo	A
ugasne nad pokrajino razdrto, se v mehko temo	duša	potopi. Sopotniku Če si stopil do temnih globin	A
zapoje, naj zaziblje ti sladko v sen telo!	Duša	moja, duša mila, ti mi daješ tolažila, srce	A
zaziblje ti sladko v sen telo! Duša moja,	duša	mila, ti mi daješ tolažila, srce up pri tebi	A
ljubica in tvoja lepa kamrica, zdrava ostani	duša,	telo, saj mene več k tebi ne bo! Žabe svatbo	A
imam srce in na katero kravato se je obesila	duša.	Znotraj sem dušna.	A
koži nosim, so radosti okamenele, ker hrepeneča	duša	s spomini le sameva. LJUBEZEN DO TEBE Ko noč	A
Je angel kretnja gibka iz večera. Je	duša	in telo, kar zašušti. In se počutim, kot da	A
izhlapel kot cvet egiptovski, poganski. Je	duša	in telo, kar zašušti, se pomladim na zemlji	A
spoprimem s hudičem, tedaj solza požira samo sebe in	duša	koplje sama po sebi; izkoplje tisto, kar je	A
neba in veliko malenkosti in tvoje oči in tvoja	duša	in tvoje telo in en velik JE. Zakaj jaz bivam	A
cefrajo. Po žilah teče izpraznjena pesem in moja	duša	trza kot pravkar zaklana kura. Pot Vse poti	A
v kateri je brez mej prostora. V njej moja	duša	živi in raste proti neskončnosti. Spremna beseda	A
je 50 . / . / stran 5 . / Naj ti ne obtiči	duša,	dragi 51 S kretnjo dežja 52 Kako se vse potaplja	A
ustvarja. . / . / stran 51 . / Naj ti ne obtiči	duša,	dragi Naj ti ne obtiči duša, dragi, na dnu	A
Naj ti ne obtiči duša, dragi Naj ti ne obtiči	duša,	dragi, na dnu peneče se nemoči, občutka, da	A
izprijenost oprijemlje neumnosti, naj ti ne obstane	duša,	dragi, naj ti ne umre, prosim, prosim, naj ti	A
ti ne umre, prosim, prosim, naj ti ne obtiči	duša	na dnu, dragi. S kretnjo dežja Pokaži, roka	A
vsak trenotek smo pogrešali očeta, ki je bil	duša	družinskemu občutju s svojim otroškim veseljem	A
curnil vanjo še nekaj žganja. Kmalu mi je bila	duša	privezana.Zapalil sem si cigareto in se mučil	A
in brhek fant, poslanec domovine - dekliška	duša	vzplapola v ljubezni in v vdanosti...O, Peter	A
je čisto potolažen, mirna mu je vest in lahka	duša,	skoraj radostno mu je pri srcu.Tako sigurnega	A
zastopam skrivno: Etrurci so bili Slovani. ‒ Moja	duša	me sili k temu.Vse moje hotenje je sorodno njih	A
mami. Revica, naj ji Bog da večni mir, blaga	duša	je bila, o ti sirota, o ti uboga reva.In moški	A
ne biti’, starodavna dilema, duh in materija,	duša	in telo, tenkovestni človek in brezvestni človek	A
Gabriele tava v mojem spominu kakor izgubljena	duša	iz tistih dni vročičnega preseljevanja; in je	A
znamo pokazati svetu Zore. Naša revna narodna	duša	se še ne more izmotati iz bolečine, v katero	A
rešiti z edinim sredstvom, s katerim skuša nemška	duša	rešiti svoje starodavne komplekse.Vpil je, a	A
I. »Najprej tuji prezir naredi, da se ti	duša	skrči kot goba v pesti, potem cepijo na to manjvrednostno	A
da je slovenski človek, kajti samo slovanska	duša	se ti takó brez priprave izpove, se takó docela	A
Maks. »Najprej tuji prezir naredi, da si ti	duša	zapre kakor goba v pesti, potem cepijo na to	A
imele denarja in ni bilo nobenega izhoda. Dobra	duša.	Že res, a kaj pa čemo, če ne damo na upanje,	A
a se nisem nasmehnil, ker se je moja zbegana	duša	oprijela teh sanj kakor utopljenec bilke.Od	A
še dolgo trepetala in zvenela, kakor bi bila	duša	tega doma in ne bi mogla izdihniti.	A
se je v njem nekaj preklalo, kakor bi se mu	duša	iztrgala iz živega telesa.In spet je prav jasno	A
daljavi, v beli, ledeni tišini, zašepetala njegova	duša.	Temnikar je začutil neko čudno olajšanje	A
zakotalila k postelji in tam trepetala kakor grešna	duša.	Peter Majcen se je spomnil vzmeti, ki	A
v tej temi, je nag, da se mu vidijo misli in	duša.	Slika zagrebškega mesta, bila pa bi lahko slika	A
tujini ginilo tvoje telo, da ne bo venela tvoja	duša,	da ne bo umrla tvoja beseda.Vstani, dekle iz	A
pusti v človeku veliko vprašanj. Tu so ‘Marija,	duša	voditeljica, Jelka, sestra vseh bednih in trpečih	A
je moral precej časa čakati, preden je prišla	duša	za njim.Bil je tako raztresen, da si je kapo	A
trznil in zbegano odprl usta. Bil je zlata	duša	in podložnik v hiši, zato mu še v sanjah ni	A
Caracalla pa je celo izjavil, da si je njena	duša	s tem prav gotovo pridobila nebeško kraljestvo	A
duši. Saj njih vkovane roke so naše roke, njih	duša,	v boli molčeča, njih srce, srce ranjene zveri	A
ti ne bo pomagal, ker sem tudi jaz krščanska	duša!	« In pognal se je vanj z novim ognjem	A
Ne boš! Tudi on je krščanska	duša,	čeprav ima svojo pregreho!In zakaj je ne bi	A
Matiček, ki je bil debelušen dečko in preprosta	duša,	pa so ga zaradi tega otroci imeli za bedačka	A
tudi njemu moja razžaljena in jezna otroška	duša	ni mogla verjeti. Učitelj se je obrnil	A
tako je v teh mrkih dneh napolnjena njegova	duša	z obupom in s sanjami in ne občuti popolne praznote	A
nasmehne s strupeno zaničljivostjo. - Lirična	duša.	»Nur wer die Sehnsucht kennt ...«	A
vrtel samo Sibeliusov »Valse triste«. Lirična	duša.	Razumeš.	A
se seveda ni znebil svoje duše, ki je ostala	duša	potujočega kramarčka.Če je zbadal, je zbadal	A
res rekel,’ sem priznal. ‘Oh, ti si res čudna	duša!	’je rekla.	A
te imam rad,’ sem rekel. ‘Oh, ti si res čudna	duša!	Pa ti ni hudo?’ -	A
ter mi dobrohotno prigovarjalo: »Le zaspi,	duša	draga, le zaspi!« A draga duša ni mogla	A
»Le zaspi, duša draga, le zaspi!« A draga	duša	ni mogla zaspati.Potisnil sem glavo pod odejo	A
tam kava draga?... Jaz pa lepo počakam, da pride	duša	za človekom, potem pa lepo počasi začnem.Recimo	A
Lepo je tvoje telo in lepe so tvoje oči. Tudi	duša	tvoja je lepa, verjemi mi, črna deklica, lepo	A
deklica, lepo je tvoje srce in čista je tvoja	duša.	Hej muzikantje, igrajte, igrajte divje, da vam	A
njih srce ostane otroško čisto in nepokvarjeno,	duša	brez greha, po sili svojega hrepenenja in po	A
okrog 1880. Do takrat v tej dolini še živa	duša	ni bila videla kolesa, pa tudi verjela ni, da	A
materi . / »Študent Peter? ... Čudna	duša	je!« Vsi so govorili tako in zmajevali	A
tako velik siromak si ti, Peter. Tako čudna	duša	si.« Otrnila je solzo, mi dala roko	A
»Pijan je. Čudna	duša,	ta človek.Ves večer sedi v kavarni in govori	A
ne utegne misliti ... Nič otrok, pa taka zlata	duša!	...Otrok?« reče vprašujoče in se zamakne v kos	A
Drejc mu potegne opeko iz roke. »	Duša!	...« široko reče Sova in razširi roke. »To je	A
Sova!« ga prisrčno oklikne Drejc. »Ti si res	duša	...« »Čenče!« v zadregi revsne Sova, skoči	A
pravzaprav moral že zdavnaj napisati. Moja	duša	je postajala bolj in bolj težka in moje srce	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani