nova beseda iz Slovenije

doline (301-400)


mesec žarko svetil, kako jaha coprnica preko      doline      - na moškem, ne na metli.In da je smrdelo za  A
bil vesel. Tako je romal Marko čez hribe in      doline,      čez vode in skozi gozdove.Romal je tri dni in  A
palico še tisto noč in sem se napotil čez gore in      doline,      da pomolim ob grobu svojega očeta.«   A
Gledal je in poslušal, toda glasu ni bilo iz      doline,      ni se prikazal človek na beli cesti.Tiho je  A
zavzdihnil ter se napotil z urnimi koraki iz      doline      v kraje, kjer je sijalo bolj veselo sonce.   A
oblaki so mu kazali pot, veter je ukal preko      doline      in ga je klical:Kaj se mudiš, kaj še odlašaš  A
poslednjikrat je vztrepetal: ležal je mrtvec preko      doline;      po belem obrazu njegovem so bežale sence, v  A
kipele te usahle prsi. Mrtvec je ležal preko      doline,      od izhoda do zahoda so segale njegove razprostrte  A
najlepši kraj na svetu. Zelena dolina, sredi      doline      potok, ob potoku z belim peskom posuta cesta  A
tihega morja valovi ter se razgrinjale preko      doline.      Nikolaj je stal ob oknu do poznega večera, ko  A
pred hišo, sem ugledal psa, ki sem ga poznal iz      doline,      ki pa se na hrib še nikoli ni bil prikazal.  A
obsojena. Kadar so se priklatili snubači iz      doline,      ali kadar je zaslišal tenki, zvonki glas psice  A
razbojnikov in nečistnikov v poganskih časih      doline      šentflorjanske.Tam je sameval, ni se prikazal  A
tako je prišel, sam Bog vedi kako, do konca      doline,      do tiste samotne kolibe, v potok strmeče.Okno  A
razcapan pritepenec, in se je ustavil kraj      doline.      V rokah pa je držal lopato, ki je bila stokrat  A
šentflorjanska in da je padla v nič - gledal sem,      doline      pa ni bilo in pritepenca tudi ne.Take so bile  A
mehkobnim glasom. ”Kaj zato sem romal čez hribe in      doline,      da bi nazadnje gledal mrgodne obraze in poslušal  A
netopirju podobno. Netopir je frfotal preko      doline,      od hiše do hiše; in kjer se je ustavil, nad  A
je zasmrdelo že od daleč in plah se je ognil      doline      v širokem kolobarju. Taki grehi so prišli na  A
je in razodelo, da je bil rodoljubno čistost      doline      šentflorjanske natihem izpodjedel in do jedra  A
gosto noč; iz daljave, že izza meje, že onkraj      doline      šentflorjanske. Še nikoli ni videla dolina  A
trpežljiva, toliko hujši je bič. In švrknilo je preko      doline      šentflorjanske s toliko silo, kakor nikoli poprej  A
županu ter vsem znamenitnikom in rodoljubom iz      doline      šentflorjanske.Župan je zastokal in omahnil  A
stran 96 . / In strah njegov je šel preko vse      doline      šentflorjanske, kakor nenaden vroč veter, ki  A
”O, učitelj Šviligoj! Znamenje in prapor      doline      šentflorjanske!Vest mi je rekla, da ste hudi  A
preradostno osuple, da je svet tudi onstran      doline      šentflorjanske in da je poln lepote, iz pohujšanja  A
preslovesni uri? Nehajte, v imenu domovine in vse      doline      šentflorjanske! Dobili smo v svojo sredo gospoda  A
brez primere, to zvezdo vodnico in zaščitnico      doline      šentflorjanske!O, miruj, jezik, molči, beseda  A
ni pisma, ki bi govorilo o tej veliki sramoti      doline      šentflorjanske.Zakaj nobeden izmed tistih, ki  A
je osleparil! Saj ni bil podoben nikomur iz      doline      šentflorjanske; precej bi bil lahko videl, da  A
človeku ni bil podoben, kaj šele človeku iz      doline      šentflorjanske! Navaden potepuh, brez pisem  A
šumečega, je izvirala steza, spuščala se je v      doline,      vzpenjala se je v hribe, grapava, kamenita;  A
morejo - morejo - morejo -“ Iz daljave, iz      doline      se je glasila ubrana pesem: ”Oj ta soldaški  A
začudenjem. Meni so prepevale naše gore in naše      doline,      koder sem hodil, in moje srce je prepevalo z  A
V MESEČINI ZGODBA IZ      DOLINE      ŠENTFLORJANSKE Večerna zarja je ugašala  A
O svet, o pohujšanje!“ Lepota večera in      doline      šentflorjanske mu je omamila srce; obšla ga  A
trpiva hudo kazen za vse grebe šentflorjanske      doline.     Zato bova stopila z vedrim obrazom pred sodnika  A
in pravici, da bi se rešilo še dvoje duš iz      doline      šentflorjanske?Čudno bi bilo, proti naturi in  A
zapeljivih čudes, nedosegljivo prebivavcem te lepe      doline      šentflorjanske. ”Kdo pa ti je razodel vse  A
dolžnost, da se brigam za prebivavce te lepe      doline      in za njih početje?Ti sediš doma in paseš lenobo  A
izgolčiti, posebno zdaj, ko se gre za blagor      doline      in nas vseh in za dobro letino!“ ”Ne laže  A
lilijam, vsem kreaturam zemlje in nebes in te      doline      lepe šentflorjanske, da zapojo takoj veselo  A
stran 124 . / Šele ko sem bil stopil iz te      doline      visoko v hrib, sem te ugledal in sem te objel  A
ogledujem ter sodim, kako žive prebivavci te lepe      doline      šentflorjanske.Prijeten poklic je!“   A
potopiti v nečedno globočino šentflorjanske      doline?     Ali si res nameravala stopiti pred oltar s sramežljiv  A
samoprevara. Strašna je noč, kadar stopa iz      doline      s tihimi koraki; strašnejša je ta hladna praznota  A
svetle in polne, prepevalo in vriskalo je preko      doline.      Pavle je bil sin Martinovca, kajžarja s hriba  A
svatovanje? Oba sta slišala ta prešerni pozdrav iz      doline      in obema je bilo hudo pri srcu; Mana pa je rekla  A
rada.“ Ukanje in prepevanje se je glasilo iz      doline;      njima pa je bilo pri srcu, da bi še sama zaukala  A
veselo ukanje, od vseh hribov je odmevalo in iz      doline      je odgovarjalo.Obema, Pavletu in Mani, se je  A
nista vedela, ali so pesmi od neba, ali so iz      doline;      ali pojejo zvezde, ali pojejo svatje. ”Prej  A
je zaukal Pavle; kadar je pesem pozdravila iz      doline,      sta zapela tudi onadva. ”Pa sva bila samotna  A
kam jim hlepe oči v samotnih urah? Čez gore in      doline      in preko morja, tja na osameli dom, na kamenito  A
bi bil romal Pavle ves božji dan čez gore in      doline,      pa bi se mu bilo zdelo, da je stopil en sam  A
časov, ko sva se rada imela! -- Čez gore in      doline      bi se preberačil, čez morje pa ni ceste, ne  A
bila procesija. Vila se je s hriba v hrib, iz      doline      v dolino.Pod senco te črne procesije, pod senco  A
so čudežno umirala polja, veneli so travniki;      doline      so se vzdigale, padali so hribi.Bogastvo, iz  A
se vzdigali tam nizki holmi in so se širile      doline,      tudi razgažene blatne poti so se križale na  A
skozi okno in je videl temne goré in zelene      doline,      pusto skalovje, bogate njive, gozdove in pašnike  A
obrazu. Sonce je bilo zatonilo za hrib; pol      doline      je bilo že v senci.Biriča sta ležala v travi  A
kasneje je kolovratil župan osojniški preko      doline      in vinski je bil.Ne meje ni videl in ne strahotnega  A
hlapcev, gospod general.« »Graničarjev iz te      doline?     « »Da, gospod.«   A
Izza gore je rastlo solnce, svetlo in lepo.      Doline      so bile še potopljene v modri somrak, vrhovi  A
somrak, vrhovi pa so bili svetli in zlati. Preko      doline      je šinil žarek, z veje na vejo, z ivja na ivje  A
preotročja. * * * Prvi mrak lega v      doline,      zadnji dan gasne v gorah.Zaveje hladno po dolini  A
vozu, in on ji razkazuje svet. Zavila sta iz      doline      v široko polje. »Tam, vidiš, ona je  A
troblje, kadarkoli je zavil v zajedo stranske      doline      čez težke kamnite mostiče. Tako je hodil in  A
protje in brvi. Tretjo noč so sunili vetrovi v      doline.     Zjutraj se je dvignila z lazov bela, težka megla  A
pogledal skozi okno daleč onstran preko idrijske      doline      na Vrata.Čudovito ostro je videl, zakaj začudeno  A
pesem črnih murnov, glas zvona je valoval iz      doline      in jekal od daleč onstran spod pečin v Grudnici  A
Pečinah in na Ponikvah pa iz idrijske in tribuške      doline      so prišli v Bačo zgodaj zjutraj. Videli so  A
besedo. »Pod šest sto ne dam niti Idrijske      doline,     « je udaril Bandel z roko ob mizo.Karnel je molčal  A
jutranjice, prvi prepelični klic, petelin iz meglene      doline.     «Mimo telesnega neugodja ga je huje mučila taka  A
Razločno sem jih slišal: »Kaj bi štel      doline,      kaj bi štel konfine, koder naša pot  A
tako rekoč do samih nebes, se namreč na koncu      doline      Vrat dvigujejo navpične skale. »Lepše  A
doline Vrat dvigujejo navpične skale. »Lepše      doline      ni na svetu,« sem rekel jaz na ves glas.   A
dolino Vrat od blizu. »Pravijo, da so švicarske      doline      lepše,« je nalašč vrgel med nas kost kaplan  A
je še zdaj stalna povezava med zgornjim delom      Doline      in Trente prek Luknje?« smo obstali presenečeni  A
kot je bila videti tam gori z vrha Luknje. Do      doline      Vrat smo imeli dve uri in še najmanj toliko  A
mahnili na drugo stran, v Trento. Iz obiska      doline      Vrat je nastal pravi pohodniški podvig!   A
sodelovanje, da bi skupaj postavili dve koči: na koncu      doline      Vrat nižinsko, na Kredarici pa višinsko...«   A
izkoristil za pripravo gradnje koče na koncu      doline      Vrat, tako rekoč pod triglavsko Severno steno  A
tedaj, ko sem sklenil, da lesa ne bom vlačil iz      doline,      ampak bomo les posekali na koncu gozdne meje  A
Tista leta smo vse več govorili o odprtju      doline      Vrat za vse turiste, spotoma pa bi radi pokazali  A
- France Prešeren. Pa ne samo zaradi lepote      doline      Vrat, pač pa zaradi neke deklice, ki ji je bilo  A
prostoren, postavili pa smo ga na vzpetini na koncu      doline,      na kraju, kjer bi se ga vsi plazovi, navadni  A
tudi marsikaj drugega veliko počasneje. Glede      doline      Vrat in nove ceste vanjo se mi je zasvetil nov  A
pod Rogljico in povsod tam okrog po robovih      doline      Vrat gamsov kar mrgoli...« Kralj je prišel  A
katere se po bregovih spuščajo do Karlovške      doline.     Po teh senožetih sva hodila že pred petimi leti  A
Na tem mestu je prodajala Maruša iz Selške      doline      svoj »mali kruhek«.Ponujala je iz »malega kruhka  A
vzel v roko ta ponosni izdelek Maruše iz Selške      doline.      Med cvetjem je tičal bel listek, kjer  A
dolgim svojim telesom treščil Maruši iz Selške      doline      v bogato zalogo »malega kruhka«. Nato  A
* V tistih časih je stala sredi Poljanske      doline      samotna kmetija.V bližini je mimo vrela Sora  A
je kričal Martin Topolščak, zidar iz Kravje      doline,      ko je pregazil ulico ter obstal pred debeluharjem  A
vesel znanja z navadnim zidarčkom iz Kravje      doline,      je seveda naravno.Vsaj po Urbanovem mnenju je  A
imenovan Škilè, in pa Miha Rebolj, mesar iz Kravje      doline.     Le-ta je bil prišel, da bi od starega Židana  A
bi bila lepa, da bi se naša dekleta iz Kravje      doline      na barju možila!Od smeha bom počila!  A
zanimal zanjo, ki je bila Topolščakova iz Kravje      doline.      »Ali je naše vere?« je vprašala z vnetim zanimanjem  A
stran 176 . / »Hej!« je začel Anžek iz Kravje      doline,      »nekaj bi pa le rad vedel, Miklavž!Kaj misliš  A
rančiškanski svetnik!« Komarjeva Magdalena iz Kravje      doline,      ki je slučajno mimo prišla, je pred njim pokleknila  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA