Ob trdem koraku, ali ob osorni besedi je podvila repek ter se potuhnila, v zamolklem spominu na bridke čase.
Nekega jutra, ko sem stopil pred hišo, sem ugledal psa, ki sem ga poznal iz doline, ki pa se na hrib še nikoli ni bil prikazal. Na oko, na človeško, ni bil posebno lep pes, tudi vedenja ne prikupnega.