Ponujala je iz »malega kruhka« konje, peteline in velika srca. Največje tako srce je ležalo v sredi in z umetnim cvetjem je bilo čez in čez prepreženo, da se je vse treslo, če si vzel v roko ta ponosni izdelek Maruše iz Selške doline.
Med cvetjem je tičal bel listek, kjer so bili zapisani Jenkovi verzi: