Tihota je zdaj pa zdaj zajela ovinek pred njim, nato je zopet vzšel v ključe, v šum vode pod cesto in v plahuta joče zamahovanje jeke v stenah in mejah nad cesto. Jeka se je vedno zopet razlila kakor iz troblje, kadarkoli je zavil v zajedo stranske doline čez težke kamnite mostiče. Tako je hodil in vse bolj je tonil v vzdušju popotnega nastroja in prirode, ki je rasla ob njem v strašni, nemi velikosti.