doline (801-900)

deliti na Sinakije, ki žive v spodnjem delu	doline	in govorijo jezik sina, le‐ti so vročekrvni	B
razprtij in vojskovanj s sosednjimi Nagari iz	doline	Nagar, s katerimi so se Hunze tolkli odkar pomnijo	B
sem, pa v puščave in oaze in reke in v skrite	doline	med gorami in končno med Aboridžine.Nikogar	B
Ko sva prišla na dno, ni hotelo biti konca	doline.	Gnala sva se tako, dokler oba naenkrat	B
Potem se je vrgla na delo. Postorila je hribe in	doline,	zbudila svoje pleme žab, jih poklicala ven iz	B
kot so ji komandirale kar naprej vrsteče se	doline	številnih proti morju stekajočih se rek.Asfaltni	B
morju, potem smo zavili v gozd mokre, zatohle	doline.	Šli smo kar naravnost, tam ni bilo nobenih steza	B
tam so se spet in spet odpirale nove stranske	doline	in še več rek in hudournikov. Z videokamero	B
nekajkrat spusti čisto dol v razpokane obmorske	doline.	Na dnu je farma ali dve, pomol, kjer	B
sveta!« je baje ušlo Rudyardu Kiplingu. Na dnu	doline	sem ob morskem zalivu našel navpičnem fjord	B
se je ob prihodu belih umaknilo v nedostopne	doline	za temi hribi.Zdelo se mi je, da sem ga že nekje	B
in blagim sadjevcem. Uživali smo spokojnost	doline,	zavedajoči se, da do tod ni segla vojna vihra	B
mesec je sijal, točno ob dvanajstih so se iz	doline	oglasili zvonovi, mi pa smo zapeli popularno	B
opisuje najino srečanje takole: »Še nisem dosegel	doline	in njenega tramvaja, ko sem zagledal nekakšno	B
julija je zavrelo. Italijani so zasedli rob Loške	doline,	ki je bila ves ta čas osvobojeno ozemlje, in	B
žep, znotraj katerega je bil tudi majhen kos	doline	Drine, je razdvojil srbske sile in prekinil	B
naletimo na kras navadno že na drugem koncu domače	doline	ali na drugi strani hriba.Ali ni lepo, če si	C
bilo ob stari tovorni poti, ki je vodila iz	doline	Rašice čez Bloke in Cerknico proti Pivki, morju	C
jezero prepokanost apnenca in "neštete zaprte	doline,	kotline in jaški na površju gorovja".Škoda,	C
oblike ustreznejša krasoslovna imena kot suhe	doline,	kraška polja in doline (vrtače), bi ga lahko	C
krasoslovna imena kot suhe doline, kraška polja in	doline	(vrtače), bi ga lahko označili za očeta modernega	C
, se nadaljuje po dolini Pontebe in Železne	doline	proti morski obali pri Devinu in proti Postojni	C
so prej označevali gorovje, ki se razteza od	doline	Soče do Reke, od Vrhnike do Trsta, toda nove	C
poganjajo. Posebno lastne so mu kodunjaste	doline,	manjše koritaste globine in še manjše lijaku	C
so od površinskih pojavov zastopane značilne "	doline"	(vrtače).Kraška so po Hauerju polja, slepe doline	C
(vrtače). Kraška so po Hauerju polja, slepe	doline,	kotanje, dolaste doline in kraška jezera, v	C
Hauerju polja, slepe doline, kotanje, dolaste	doline	in kraška jezera, v definiciji krasa pa ne omenja	C
površja uporabljala splošne izraze, kot so zaprte	doline,	kotline, jaški (Gruben) ali doline (Thäler)	C
so zaprte doline, kotline, jaški (Gruben) ali	doline	(Thäler), jaški in vdolbine (Hacquet).Morlot	C
posebnosti uporabil še več slovenskih besed: poleg "	doline"	še "jamo", ki naj bi pomenila brezno v današnjem	C
ali kalin). Z delitvijo kraških globeli na "	doline"	(v Istri fojbe), kraške luknje ali globeli	C
so tipično kraški "lijaki" (Trichter) ali pa "	doline"	. Da opisovalci slovenskega krasa niso uporabili	C
da slovensko ljudstvo številna polja imenuje	doline	(Loška dolina, Cerkniška dolina itd.). Pač pa	C
ozemlje, na katerem so škraplje, vrtače, slepe	doline	in polja kot oblike pokrajinskega površja, in	C
v našem pomenu), vrtače, kraške reke, kraške	doline	in na polja.Jame in brezna opisuje pod poglavjem	C
kras planote Causse v Franciji, kjer globoke	doline	sežejo do neprepustne osnove, pa tip Jure, kjer	C
naravni mostovi, ponori, udorne vrtače, kraške	doline	in jame ter ugrezi razvijajo veliko hitreje	C
tudi na površju, v dolomitu prevladujejo suhe	doline,	v apnencu pa vrtače, brezna in jame. ------	C
ali več. Erozijsko poglabljanje in razširjanje	doline,	na krasu pa nastanek večje vrtače, uvale, kraškega	C
nastanek večje vrtače, uvale, kraškega polja, suhe	doline	in podobno povzročijo še večje gmote kamnine	C
visoki vodi povečujejo kraški izviri v boku	doline.	Taki primeri so Sava Bohinjka v soteski nad Bohinjsko	C
dolek ali dolec. Ker pa so imena za manjše	doline	v Sloveniji številna in različna (primerjaj	C
antiklinali s temenom na levi strani Zgornje Krške	doline.	Triasni dolomiti imajo marsikje tako majhno vodno	C
kraju Javornikov, na Cerkniškem polju. Na dnu	doline	Glinščice nedaleč od vasi Botač so tik ob strugi	C
Grudnom. Odpira se blizu konca gozdnate suhe	doline	pod cesto Kalce-Hrušica na triasnem dolomitu	C
Legenda: I - Izviri, nastali zaradi poglabljanja	doline:	a) pobočni, b) dolinski; c) na robu terase,	C
nas značilne lijakaste globeli, nekatere suhe	doline	in stožčaste vzpetine, pač glede na stekanje	C
3.3.4. Lehnjakova kopa na koncu	doline	Kosce pod vrhnjim izvirom, ki jo širijo prameni	C
približno 20 večjih jezer sta največji na začetku	doline	Proščansko jezero (0,68 km2, 37 m globine) in	C
lehnjak večji pobočni vršaj na začetku ali v boku	doline.	Potočni izvir se večkrat prestavi, tako da se	C
in magnezijeva pa 8~N. Vzhodneje sta na koncu	doline	Kosca dva večja vršaja lehnjaka in v njiju opuščena	C
človek lahko hodil po vodo iz Reke v dno Velike	doline.	Manj znanih pa je še več paleolitskih postaj	C
jama (špilja) je visoko nad pobočjem Velike	doline	v Škocjanskih jamah.Neolitski človek, ki je	C
severozahodnem (!) pobočju 230 m nad dnom bližnje	doline	Idrijce pod planotico z naseljem Šebrelje (Turk	C
jame verjetno ni videl ledenika na dnu Logarske	doline,	ker je v njej živel v toplem presledku zadnje	C
severozahodnem (!) pobočju 230 m nad dnom bližnje	doline	Idrijce pod planotico z naseljem Šebrelje (Turk	C
1-2). Ob njegovem obisku je na koncu slepe	doline	vodilo čez steno 98 lesenih stopnic, ki so zdaj	C
Kjer je v dnu apneniške gorske ali visokogorske	doline	prod, teče vodni tok površinsko navadno le ob	C
pretaka skozi skalnate rove pod dnom ali v boku	doline.	Tam ima manjši strmec, saj v klastičnih kamninah	C
Laškem ravniku, Šušteršič, 1988) v višini dna	doline.	V dolini Glinščice na Tržaškem so na pobočju	C
vzorci iz Jazbine v Rovnjah (južno od slepe	doline	Brezovica) 4,9 do 240 Ka, dva vzorca iz Lipiške	C
predvsem strme zglajene stene. Ker so ledeniške	doline	v našem visokogorju izrazitejše na severni strani	C
tudi ledeniška erozija, odlikujejo ledeniške	doline	enakomerne širine. Ledeniško dno je najširše	C
ledeniki največji del pleistocena, nikjer pa	doline	v prečnem prerezu niso podobne črki U, prej	C
podobne črki U, prej črki V. Dalje ledeniške	doline	postajajo vedno bolj rečne.V Zgornjesavski dolini	C
korozije lahko razložili nastanek na primer "slepe"	doline	Trente v Zapodnu?Nastanek kotanjastih krnic	C
kjer na Slovenskem poznajo za vrtačo poleg	doline	tudi besedo draga, še ni bilo mogoče ugotoviti	C
geomorfologija več strokovnih izrazov, od rečne	doline	in grape do majhnih vrtač. V nemški strokovni	C
ali kraterskimi globelmi, dolinami (dobesedno:	Doline,	op. I. G.), ki dajejo pokrajini tako neizrecno	C
slovensko ime za globel nasploh". Pod poglavjem "	Doline"	je Schmidl v svojem vodniku po Postojnski jami	C
brezno in tako se imenuje tudi končni del slepe	doline	v obliki globoke soteske ponornice Pazinščice	C
strokovna literatura delila kraške kotanje na	doline,	ki imajo prepadne stene, in lijake (Trichter	C
lijake (Trichter). Boué (1861) je trdil, da so "	doline"	značilne za kraško pokrajino, lijaki pa ne,	C
Danes je dolina (v angleščini in nemščini "	doline"	) mednarodni krasoslovni izraz oz. pojem.Pri	C
vrtačo s poniranjem in pozna poleg mednarodne	doline	tudi besedo sinkhole, ki pomeni tudi ponor.	C
najpogostejše na zložnih hrbtih, v sadri in anhidritih	doline	(reke Irene) jih je 270, v kotlinah 320, na	C
apnencih poniknejo in začnejo poglabljati slepe	doline	ali kraška polja.Na ta proces vpliva tudi višina	C
Med dolinastimi oblikami so najkrajše zatrepne	doline.	So odprte navzdol ob potoku ali reki in zaprte	C
odkruške v strugi, saj jih niže v strugi zatrepne	doline	ni več.Zatrepne doline so se hitro podaljševale	C
niže v strugi zatrepne doline ni več. Zatrepne	doline	so se hitro podaljševale posebno v hladnih pleistocenskih	C
kar 5 km, a tu ni samo apnenec. Na dolžino	doline	vplivajo tudi starost, litološke lastnosti,	C
lastnosti, prevotljenost in to, ali na koncu	doline	voda priteka navpično navzgor ali vodoravno	C
različno in taki sta tudi oblika in razsežnost	doline	na apnencu. ------------------------------	C
5.3.2. Razvoj slepe	doline.	Legenda: 1 - vodoprepustna (kraška) kamnina	C
debeli naplavina. Desno spodaj: najgloblje dno	doline,	kjer ponika nizka voda, se pomika v levo, na	C
Mihevc (1991a), ki je morfološko analiziral slepe	doline	v Sloveniji, ugotavlja, da so doline v Matarskem	C
analiziral slepe doline v Sloveniji, ugotavlja, da so	doline	v Matarskem podolju pod Brkini proti vzhodu	C
--------------- 5.3.4. Južnobrkinske slepe	doline.	5.3.5.	C
Hrvaško. Zanje se je udomačilo ime Pregarske	doline	(Malinska, Mikinica, Mlaka).Ponor Malinske je	C
grad. V podnožju Nanosa, v Podgori, so slepe	doline	na severozahodni strani postojnskega fliša.	C
so vode z dolomita na apnencu izdelale slepe	doline	še v Logaških Rovtah in v sosedstvu.Pod hribom	C
evskoreškega Mokrega potoka (Mihevc, 1991a). Slepe	doline	se kar ponujajo za izgradnjo akumulacijskih	C
apnenčasto pobočje navadno preveč prepustno. Slepe	doline	so povsod po svetu na meji med krasom in nekrasom	C
drugje. Pogosto se nad najnižjim obodom slepe	doline	nadaljuje plitva suha dolina.Ponekod jo še doseže	C
nasprotuje Roglić (1956), ki meni, da so suhe	doline	nastale zaradi kombiniranega učinka korozije	C
vodnega toka. Po nastanku in obliki so lahko suhe	doline	zelo različne.Lahko so odprte v eno ali obe	C
geomorfologiji obdržati za zaprto suho dolino. Suhe	doline	so lahko nastale tudi iz niza zraščenih vrtač	C
površinski tok zakrasel (Melik, 1931). Na smer	doline	vplivata tudi tektonika in litološka zgradba	C
svojem toku navzdol mestoma poglobil dno suhe	doline	in ob občasnih ponikvah ponekod izdelal ravne	C
pasove za 4 km (Gams, 1998č). Posebna oblika	doline	nastane, kadar se združita zatrepna in slepa	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani