doline (401-500)

Spoznal jo je: »Ježeš, Topolščakova iz Kravje	doline!	« Nato jo je z nekakim strokovnjaškim pogledom	A
Čeljustnik je grdo zaklel: »Topolščakova je iz Kravje	doline.	Vlačuga je bila in nič prida, zatorej nam trga	A
se potuje čez dolge hribe in skozi še daljše	doline!	Tudi upor v Piemontu so hitro zadušili.	A
Felenič s to novo repo ne bo odrešil Selške	doline.	IV Še dolgo časa in po hudi vročini sva hodila	A
Agato, zapiši, da jo pozdravljam čez hribe in	doline	in da sem ob svoji smrti mislila nanjo. Bog	A
pokazalo, da sva rojaka in da sva oba iz te	doline.	Od takrat sva skupaj držala kot dvojčka.	A
vodo, v Poljanščico, ker je bila iz Poljanske	doline.	Ker litanij še ni bil izmolil, je gospod Urh	A
toliko zapišem, da bi raje umrl sredi domače	doline,	bodisi od gladu, nego na zlatem stolu nemškega	A
Karlovcem se je že mračilo; sence so se raztezale iz	doline	v dolino, od jarka do jarka, objemajoč vas za	A
utrinjajo po rjavih licih. Vtem se gonja iz	doline	zopet obrne proti vrhu.Čuti je, kako ranjeni	A
apostol Pavel sem prišel k vam čez hribe in	doline,	da vas potrdim v pravi veri in v pravem spoznanju	A
vsi. Veselje je gledati od tam v hribovje in	doline.	In to vselej, posebno pa tedaj, če je ajda v	A
svet prav zelo všeč. Vse je bilo lepo, gore in	doline,	njive in travniki.Sredi vsega tega pa je bila	A
Grad je gledal na daleč. Videl je v vse	doline	in po vsem gričevju okoli sebe in pazil. Po	A
umiri strasti in omeči srce! Trpeči sin solzne	doline	bolj in bolj spoznava, kako ubog je in sam v	A
XIV. Večerna zarja je že dogorevala,	doline	so temnele in nekatere zvezde so že blestele	A
kraji so tam!« je še dalje gledala v spomin. »	Doline,	velike in vse obdelane; gore, visoke, čisto	A
...« Linhart je molčal, oči so mu obiskovale	doline	in gričevje, ki jih je ljubil, dokler je živel	A
se obrnile oči vseh. Najlepši del Témeniške	doline,	poln zelenja in sonca, jih je prijazno gledal	A
smrekovo hosto ‒ o, nikjer na svetu ni take	doline!	Mati stopi na prag in se ozira po rebri dolgih	A
morem!« je vzdihnil in ni mogel odmekniti oči od	doline	in v drevje zavite vasi. »Ko pridem tja, prav	A
zavite v prostrane sadne vrtove, a po sredi	doline	polzi mlada Temenica, potegnjena kakor vesel	A
obronkih in rebrih, spuščajočih se v zameglene	doline;	zatišne rokave in skrite doline so prepregali	A
v zameglene doline; zatišne rokave in skrite	doline	so prepregali ozki potoki; označevale so jih	A
vrb in košatih jelš, a po sredi dolge, široke	doline	se je vila reka in je izginjala, izginjala za	A
‒ Iz	doline	so prešerno vstajali in rastli in se drhteče	A
mrli in utihnili v dognanem nočnem miru srečne	doline.	Iz bližnje hoste se je strahotno drl zlovešči	A
in vročih misli je zaspala ... In sredi zelene	doline	se ji je na stežaj odprl sveti raj. Okoli doline	A
se ji je na stežaj odprl sveti raj. Okoli	doline	so si podajali roke nizki, potlačeni grički	A
grič so se lovili prešerni vriski, in iz vse	doline	je kipela v solnčnem sijaju proti jasnemu nebu	A
dolinice se ji je na stežaj odprl sveti raj. Okoli	doline	so si podajali roke nizki, potlačeni grički	A
grič so se lovili prešerni vriski, in iz vse	doline	je kipela v solnčnem sijaju proti jasnemu nebu	A
strani čez polje do Kuščarjeka, pa ni videl ne	doline	in ne polja ‒ gledal je vase, strašno mu je	A
samega pa ujemi, da ga izprašamo.« Prišli so iz	doline,	hoste je zmanjkalo.Cesta je lezla na klanec	A
rodovitne njive in senožeti, se spušča v ozke	doline	in tokave, po rebreh in dobravah čepijo majhne	A
Odkod pa si?« »Iz Témeniške	doline.	« »Daleč je to.	A
veselo zavpil: »O velmožje iz prelepe Témeniške	doline,	kaj ste vi? Še malo, pa obiščem tudi vas vse	A
Le kako naj se mu približa? Iz Dolge	doline	je potegnil hladen veter.Ostrorogi si je domislil	A
izpod tolmuna pod bobrovim jezom na koncu Dolge	doline	k malo niže ležeči skali v globoki in dokaj	A
da sme iti z Ostrorogim prav na konec Dolge	doline.	Zdelo se mu je, da spada že kar med možake.	A
vodi bi ne mogli spraviti drevaka v konec Dolge	doline.	Tudi vsi trije ne.	A
Hudo narobe bi bilo. V jezeru pred razcepom	doline	je plaval ptič pri ptiču. Kakor živo pisana	A
stekala oba potoka; iz Dolge in iz Stranske	doline.	Vse polno lesa je plavalo naokrog.	A
sestanku z Udarnim Jalanom vrnili iz konca Dolge	doline,	si Ostrorogi in Ris nista privoščila pokoja	A
drevakom Ostrorogi ne pojde daleč. V konec Dolge	doline	prav gotovo ne.Drugam je pa nikamor ni mikalo	A
biti zanjo še trd boj. V jezeru ob razcepu	doline	je Ostrorogega stresel mraz.Prijel je še on	A
PISANA OGRLICA Raz skalo v koncu Dolge	doline	se je razlegal glasen smeh.Pred šotorom je gorel	A
prav zaradi tega mu je na skali v koncu Dolge	doline	Kodrolaska k imenu Navihanec pridejala še priimek	A
velikim drevakom na lov bobrov v konec Dolge	doline.	Sinjeoko je seveda moral vzeti s sabo.	A
ženi, in v katerem jo pripelje do konca Dolge	doline	in odpelje naprej na otok sredi bistrega jezera	A
stal, recimo, približno sredi dandanašnje Rožne	doline.	‒	A
dogoditi v pozni jeseni na skali v koncu Dolge	doline.	Še manj pa, da bi kdaj Kodrolaski zavoljo tega	A
/ stran 229 . / sredi potoka v koncu Dolge	doline.	Jaz pa pridem z Jalanom v votlino pod Golo goro	A
Kodrolaske. Vsekakor pojde še danes v konec Dolge	doline.	Ostrorogi je zavil v goščavo.	A
zamrzlo jezerce ob razcepu Dolge in Stranske	doline,	je kar skoraj zatrdno vedel, da se losi drže	A
Legla je in zaspala. Ko je bilo treba ob razcepu	doline	spraviti drevak čez zamrzlo jezerce, Udarni	A
se mladci vrnili nazaj do skale v koncu Dolge	doline	in je Jelen med njimi tudi razločno spoznal	A
tokom vode proti zamrzlemu jezercu ob razcepu	doline.	V svoje kolišče je prispel dokaj pred nočjo	A
Udarnega Jalana mladci vsak čas v koncu Dolge	doline	izžgati in iztesati dovolj drevakov, da pridejo	A
/ Prav takrat sta pri skali v koncu Dolge	doline	Ostrorogi in Jalan preizkušala zadnji novi drevak	A
hrasta. Nestrpno se je oziral proti koncu Dolge	doline.	Kar pričakati ni mogel.	A
priveslal in pririnil drevak že v jezerce na razcepu	doline.	Naprej ne pojde več.	A
ko mladca še nikoli nista bila v koncu Dolge	doline	in ne poznata brzic in mrtvic v potoku.Ponirek	A
jo, naj se kar z njim popelje v konec Dolge	doline.	Kaj bi hodila Sokol in Gams zanalašč tako daleč	A
že sedel na skalo sredi potoka v koncu Dolge	doline.	Koj nato se je bledi obraz matere spremenil	A
še isti večer pokopal na skali v koncu Dolge	doline.	Je bil tako preudaril, da je beli bober prav	A
Priveslali so na malo jezerce ob razcepu	doline.	Spet so preplašili ptiče, ki so na svoji dolgi	A
skozi brzice. Hitro so se bližali koncu dolge	doline.	Dokaj so prihiteli.	A
Ogredje za šotor je na skali v koncu Dolge	doline	bilo že več let kar vedno postavljeno.Samo kožo	A
koliščih. Skali na sredi potoka v koncu Dolge	doline	je pa Sinjeoka dala ime Bobrova skala.Pozaznamovanja	A
in se zlivali nad strugo potoka v dnu Dolge	doline.	Nak!	A
svojih globin visoko in zalilo vsa močvirja, vse	doline,	vse svoje otoke in še dokaj višjih hribov naokrog	A
v jeseni spravlja na kolišče iz konca Dolge	doline	lose in jelene in medvede in zobre in ture.	A
Brest je imel tik jezerca ob precepu Doge	doline	že ugledanih dvoje pripravnih debel za težke	A
Mladec Lisjak! Za jezercem pod razcepom Dolge	doline	je krdelo divjih prašičev.« »Zaradi mene naj	A
svojimi tremi drevaki v jezerce na precepu Dolge	doline.	S pritajenim glasom je pričel ukazovati.	A
Jezerna se pravkar pelje proti razcepu Dolge	doline,	katero si je bil kot mladec prisvojil za svoje	A
stran 99 . / nega Volka, ki je v koncu Dolge	doline	pravkar razdeval uplenjenega losa.Čeprav so	A
VELIKI LOV Na Bobrovi skali v koncu Dolge	doline	je plapolal visok ogenj.Poleg njega je ždel	A
goščavah so zaščebetali ptiči. V koncu Dolge	doline	so oživeli ognji.Najviše je zaplapolal na Bobrovi	A
Potem pa ‒ Gonjači, ki jih iz	doline	zadaj za hribom skoraj na bilo več čuti, so	A
planil v drevak in se odpeljal v konec Dolge	doline,	da bi se tam na skali sredi potoka posvetoval	A
kako naglo se bliža jasnina in nov dan od Dolge	doline	sem, od kosti belega bobra.«Ovca je dvignila	A
že bila, je pripeljal Jasnooki Orel iz Dolge	doline	težkega jelena.Ker so vzhodnjaki venomer moledovali	A
gospodar, na skali sredi potoka na koncu Dolge	doline?	« »Sem.«	A
bil sneg zapadel šele vrhove višjih hribov,	doline	in nižji griči so bili pa še vedno kopni. Mraz	A
je ležala megla. Iz jezerca v razcepu Dolge	doline	so pa prepodeni vodni ptiči že zleteli v jasnino	A
Polhom odšel po stezi ob vodi proti koncu Dolge	doline.	Tudi Vztrajni Volk je uplenil že dokaj kožuhov	A
na Bobrovi skali sredi potoka v koncu Dolge	doline.	Razvlekla se je megla in na kolišče pod Rožnim	A
Na Bobrovi skali sredi potoka v koncu Dolge	doline	je pa Ostrorogi Jelen ob svitu plamenov skrbno	A
je Ostrorogi trudoma sedel. Pot v konec Dolge	doline	in nazaj bi ga njega dni ne bila tako ugnala	A
je celo Okretni Lipan umaknil v konec Dolge	doline,	da ima lovišče kar okrog sebe.In goščave je	A
najoddaljenejšega, Okretnega Lipana iz konca Dolge	doline	pod Golo goro. Pod noč je tudi hribovec priveslal	A
žrtve. Okretni Lipan je prav iz konca Dolge	doline	pritovoril težkega jelena, zadnji plen Ostrorogemu	A
krajevna imena delil. Pa tudi ime novemu, v koncu	doline	v zakotju postavljenemu gradu to ime dobro pristuje	A
celega. Sekire glas še ni segel v te divje	doline,	akoravno odmeva vsako pomlad bliže in bliže	A
kakršne so dandanes le še nekatere nedohodne	doline	in samo nekateri jarki, bil je v času naše povesti	A
nakrat ‒ že ob trdnem mraku ‒ glasan pisk iz	doline,	podoben zategnjenemu klicu ptice kanje. Stražnik	A
razgovor. Bili so to znanci naši iz kolovške	doline	in v sredi med njimi oni tujec, ki je iz krčme	A
ptice so veselo čvrlele okoli in okoli. Onkraj	doline	se je slišalo žvenkljanje kravjih in kozjih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani