daleč (701-800)

vidimo jih več. . / . / stran 289 . / 27 Od	daleč	se je zaslišalo nekaj zaporednih pokov, potem	A
medlel, postajal je sivkast, jutro ni bilo več	daleč.	Ob tej uri je bil včasih še pri knjigah, čeprav	A
njenem ušesu ne preneha, moški je blizu in hkrati	daleč,	njegov pogled je na njenem telesu, vendar takrat	A
pomislil, čimprej od tod, proč od tega krohota,	daleč	proč od bandeirantov. Samostansko dvorišče	A
in zvonike bližnjega mesta. Taval je nekam	daleč,	na neko spomladansko dvorišče na Kranjskem,	A
Zdaj tudi skozi stene ne bi mogla neopazno,	daleč	okrog samostana je bilo vojaško taborišče.Naenkrat	A
so v jutranjem mraku, ker so hoteli priti še	daleč.	Odšli so, kakor so v mesto prišli, in mesto je	A
vztrajnimi pogledi, tam na Dobravi, ki je bila zdaj	daleč.	Občudovala ga je s pogledi, ne pa iz srca, kajti	A
nezaslišano in neverjetno, da je zdaj nekje	daleč	sredi tuje dežele s tem moškim, ki ji je zelo	A
neverjetno, varno in nevarno hkrati, bila je doma in	daleč	od doma, bila je z nekom, ki ga je poznala,	A
pijancih, ki so se opotekali skozi taborišče. Od	daleč	je slišal ženski smeh, mislil je na Katarino	A
prostoru okrog samostana, zadnji klici so prihajali	daleč	s polja.Pokril jo je s svojim težkim telesom	A
svetlikajoče se velike reke, slutnjo slapov	daleč	zgoraj, kdor je bil med očeti, ki se zbirajo	A
kolona ni premaknila, Windisch je jezdil nekje	daleč	spredaj, ona se je vozila med pisano druščino	A
je živela Klara, zdaj je kazalo, da sama ni	daleč	od njega.Klara je vedela, povedala ji je, da	A
utrujene poteze in poslušam tvoje stokanje tam	daleč	spodaj v tvojem snu, v tvojih prestrašenih sanjah	A
jaz želela, da bi utonila, čeprav ni bilo več	daleč	do Kelmorajna, takrat sem še upala, da ga bom	A
struge, vlekle smo se za vami, ki ste jezdili	daleč	spredaj, in z nami nekaj razcapanih vojakov	A
z belo brado, vozili po široki tuji deželi,	daleč	od doma, daleč od cilja, a jasno namenjeni tja	A
vozili po široki tuji deželi, daleč od doma,	daleč	od cilja, a jasno namenjeni tja, naš voz je	A
vlažna sol legala na kožo, čeprav je do morja	daleč.	Tukaj se družijo voda, solnata zemlja in zrak	A
posebej so vredne, če je treba po božji volji tako	daleč,	da prideš do njih, tako daleč naokrog, na sever	A
božji volji tako daleč, da prideš do njih, tako	daleč	naokrog, na sever, skoraj do tja, do roba ploskve	A
pokrajini na čelu svoje stotnije, topove je pustil	daleč	zadaj, tudi četa njegovih zvestih Kranjcev je	A
tudi četa njegovih zvestih Kranjcev je ostala	daleč	zadaj, od daleč je slišal njihovo razglašeno	A
njegovih zvestih Kranjcev je ostala daleč zadaj, od	daleč	je slišal njihovo razglašeno kmečko petje:	A
ulice mesta, ki jih je vžigal njegov samokres,	daleč	spodaj so ležala sredi mestnega trga trupla	A
pomladanski mesec, narahlo je rosilo, ko je od	daleč	zagledal meglice, ki so se dvigovale nad veliko	A
pri njej, ob naraslem Renu in v nekem kloštru	daleč	na severu, zdaj se je še enkrat vrnil.Duh ali	A
Prenočili smo, v glavnem ženske, kuharji, konjarji	daleč	proč.Potem sem šla nazaj, ležal je na nekem	A
beli platneni rjuhi in jaz na njej z njo, in	daleč	je od tega strašnega človeka, tega hudiča, čigar	A
domnev in skrbi o ljudeh, ki so se napotili tako	daleč	po svoj blagoslov, čakale pa so jih tam vojske	A
ki je bil s svojim vrancem najboljši jezdec	daleč	naokoli.Preslišal je vse, kar je rekla, misli	A
časa, v katerega sploh ni mogoče videti; tako	daleč	je, da vanj ne seže več svetloba nobenega spomina	A
truplo obloži s kamni, zvrne ga v čoln in odvesla	daleč	na jezero... ko se vrne, se za hribi svetlika	A
bi rekli, da prihaja iz Engelbertove skrinje	daleč	manj svetosti kot od one, iz katere sije milost	A
koadjutor, sta bila že v dolini Rena, ne prav	daleč	od Kölna, ko sta na vrhu pobočja, posajenega	A
tako kakor tale... Berači so se razbežali in od	daleč	gledali, kaj bodo gospodje storili, dva sta	A
ne boji, Katarina ima s seboj življenje, od	daleč	ga je prinesla, še zmeraj ga nosi v sebi, v	A
veliko telo je bilo mrtvo, a njegova duša je bila	daleč	v azijskih in afriških deželah, nanje je gledala	A
da tudi telesu svetnika, ki počiva v Goi, tam	daleč	v Aziji, manjka roka pri komolcu.Po ukazu Klavdija	A
odpravi? Navsezadnje je take prizore nekoč, nekje	daleč	že videl in slišal.Zaspati vseeno ni mogel,	A
je čutila modro, jasno, nočno nebo. Potem je	daleč	spredaj, ob poti, ugledala črno postavo.Velik	A
svojimi rogovilastimi gibi mi je potem še od	daleč	iz gneče mahal.Naslonil sem se nazaj in nekje	A
gneče mahal. Naslonil sem se nazaj in nekje od	daleč	sem slišal Savnikove klice.Nič nisem odgovoril	A
razžarjene svetlobe. Po sredi ti seka obraz in nekje	daleč	v notranjosti glave jo čutiš.Tvoj spomin se	A
presedejo, vrata zaprejo, polno jih je naokrog, od	daleč	in bliže prihajajo, razdalje premikajo, na samotni	A
silovit udarec Prav po ramenu in bolečina je šla	daleč	dol do noge, skozi srce in želodec.Kar tako	A
prazno nihajo, in se zasmeješ in rečeš: brozga.	Daleč	noter segaš in spodaj strgaš, da se ti zajeda	A
sabo. Vrišč se je oddaljeval, tišji je bil in	daleč	in se zgubil nekje na koncu.Stopil sem k oknu	A
od zadovoljstva puhaš dimaste obročke predse.	Daleč	zadaj vidiš senco v ogledalu.Med dimom se v	A
Zdaj ti okrog srca stiska obroč sive tesnobe,	daleč	okrog srčne gmote ga železno sklenja.Udarci	A
to je ura, ko se nekaj ugreza pod nogami in	daleč	sem videl zaprte modrikaste veke in redke štrenaste	A
prste, velike dlani, ostre nohte na sebi in	daleč	zadaj majhen, prav majhen in grdo spačen obraz	A
prihajajo v tvoj prostor, neznano dejanje hkrati	daleč	ob reki in šumenje voda, izgubljen glas med	A
kovinsko zazvenel udarec ostrine meča ob ščit.	Daleč	naokrog ni bilo nobene naselbine, z gozdička	A
naj zveni in koga naj pokliče k molitvi, ko pa	daleč	naokrog ni bilo videti sledov človeškega življenja	A
izginila sled poprejšnje vedrine, je jezdil	daleč	od spremstva in ni se menil za kmete, ki so	A
je vedelo, da obstaja med temi zidovi, ne kje	daleč	zunaj, ampak prav med temi zidovi, tudi drugo	A
na dolgem kamnitem stopnišču, ki vodi nekam	daleč	navzdol.Takoj zadiši po žveplu, po nečem zasmojenem	A
in slišal, kako se je godilo. Kajti nisem bil	daleč	od grmade.Slišal sem namreč vsako njegovo besedo	A
mlada, še zelo mlada, in je bilo do starosti še	daleč,	nepredstavljivo daleč. Pomislila je, da	A
je bilo do starosti še daleč, nepredstavljivo	daleč.	Pomislila je, da bi telefon kar pustila	A
pesnikovih fotografij. V kavarni Slon si je od	daleč	ogledal krožek kreketajočih kokot, kot jih	A
preveliko zame. Bila je tudi na travnikih	daleč	zunaj, da bi našla gabre na neki poljani.Pa	A
tej mizi, zunaj hrupnega ljubljanskega jutra,	daleč	odmeglene ulice spodaj, vsega tega starikavega	A
mlada, še zelo mlada in je bilo do starosti še	daleč,	nepredstavljivo daleč. In ko je že bela	A
je bilo do starosti še daleč, nepredstavljivo	daleč.	In ko je že bela ljubljanska jutranja koprena	A
zmeraj zasnežene. Samotni par stoji na koncu	daleč	v morje izplazenega kamnitega jezika, zadaj	A
vkorakanja, pač pa kratko in malo vojna. Mehika je	daleč	in prihodnost je negotova.Njegov trezni cesarski	A
ostal odslej in do konca. Ta pa ni bil prav	daleč.	10.	A
sicer pa so njega, kadar je prihajal, pač že od	daleč	ugledali in tako pravočasno umolknili.Ivan Glavan	A
korakala, kakor sta korakala doslej, vštric, čeprav	daleč	narazen, pogumno, kakor sta se borila vsak po	A
Seveda je pomislil tudi na dom, a ta je bil	daleč,	cesar pa blizu in drug drugemu bi lahko toliko	A
posluša vse šibkejše dihanje. Veter, ki bobni	daleč	po dolini.Moški v staji leže in se pokrije s	A
Nekaj časa miruje in opazuje negibni prostor	daleč	naokrog.Potem se njegov pogled počasi premakne	A
visoko. In še en pogled na obe leseni koči	daleč	spodaj.Potem se naglo z valom spusti po pobočju	A
1790. Nemara prav tukaj, zanesljivo pa ne prav	daleč	od tod, se pripeti incident.Takrat se je zgodil	A
Muk v zakonu, prestižnih muk v poslu. In ni	daleč	trenutek, ko je vsega kriva ura, ko se je človek	A
fascinirali od prvega dne. Deset tisoč kilometrov	daleč	se pripelje v deželo možganov, priklopljenih	A
sestre, pojmo! Nedeljski pridigarji so zanj tako	daleč	od literature, kot je Amerika od tistega evropskega	A
tek ni bil tako lahak, kot je bilo videti od	daleč.	Ustnice so mu brbotale in izbrizgavale oblačke	A
povzroča turobna razpoloženja. Včasih tako	daleč,	da človeku omrači um. Melanholično materijo	A
delovne sobe, vse, vse je bilo naenkrat zelo	daleč.	Začutil je, da je zelo, zelo dolgo tukaj.	A
roka v pisavo, glas skozi aparat. A vseeno je	daleč,	tako daleč.Prav to je govorila ona: tako daleč	A
glas skozi aparat. A vseeno je daleč, tako	daleč.	Prav to je govorila ona: tako daleč si mi, tako	A
daleč, tako daleč. Prav to je govorila ona: tako	daleč	si mi, tako daleč.Kaj pa drugega kot daleč,	A
Prav to je govorila ona: tako daleč si mi, tako	daleč.	Kaj pa drugega kot daleč,če j	A
daleč si mi, tako daleč. Kaj pa drugega kot	daleč,	če je bilo tako mišljeno. V samotni trgovini	A
peti New York, New York. Takrat je New York	daleč	kot ruske stepe in tudi turisti začutijo, kaj	A
Pomislil je, da je tale park pravzaprav zelo	daleč	in da lahko na poti do tja tudi izdihne.	A
nevarnega, nekaj nasilnega. S kom se je družil tam	daleč?	Morda je bil celo v zaporu, v vzhodnih deželah	A
je klicalo slabo vest nad njiju. Ana je bila	daleč,	toda zmeraj so kje ležala njena pisma, njen	A
Obstoječi, živi kos sveta tam v New Yorku in drugi	daleč	na oni strani oceana. Neko noč, ko se je	A
spomniš, kaj je bilo potem. Nobenega sveta	daleč	naokrog, razen najinega, razen naju.In zdaj	A
Irene, ki gleda v strop in sliši Petrov glas tam	daleč	iz Novega Yorka, samo z rjuho je pokrito njeno	A
je pomislil, od vsega začetka, čeprav zelo	daleč,	čeprav najbrž od vsega začetka čisto naključje	A
brca po uličnem avtomatu. Do doma je bilo še	daleč.	6.	A
stvari. Lojzka gleda v neko nedoločeno točko	daleč	na drugi strani reke.Lojzka je Louisa. Louisa	A
nepospravljenih kupih pred City Hallom. »Ni	daleč	od tu,« reče Irene. »Če ne bo šlo,« reče	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani