nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
41 Kar je videla Katarina, težko gmoto mesa, ki je smrčala, stokala in se obračala na ležišču, je bila zunanja in varljiva podoba. Stotnik Franc Henrik Windisch je prav tedaj jezdil po blagi gričevnati pokrajini na čelu svoje stotnije, topove je pustil daleč zadaj, tudi četa njegovih zvestih Kranjcev je ostala daleč zadaj, od daleč je slišal njihovo razglašeno kmečko petje:
Sabelco bodem nabrusu, / saj jo bode Prajs pokusu, / se bo svetila kakor luč, / Prajs bo klicu na pomuč.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani