H (1.301-1.400)

potreben, da boš vedel.« »Ko sem zvedel, da si šla	h	Gregorki, me je prijelo, da bi vzel steklenico	A
Vse je vrelo v njem. Skočil je	h	Gregorki, mu iztrgal puško iz rok in jo razbil	A
župnik čestokrat zateče k Santini. Pa tudi	h	kateri drugi, saj je bil še krepak babec!Pred	A
« je radovedno vprašal Juri in se primaknil	h	grofici. »Moj mož se hoče od mene ločiti in	A
stran 107 . / la, da pride to noč na gradič	h	grofu Majnhardu.Imela je pa še drugo skrb.	A
to pojasnilo se je gospa Juta obrnila zopet	h	Konradu in ga pogledala z milim očitanjem v	A
zdaj umejem, zakaj si pozabila priti na ples	h	grofu Majnhardu.« Prestrašena je planila Katarina	A
potem pa prijel Tomaža za roko in ga potegnil	h	Komolji. »Poglej vendar, stari nesrečnik, koga	A
trenotku je skočila Hema s postelje in je pohitela	h	Katarini; pokleknila je pred njo in ji hotela	A
ta‐le še živi,« je zaklical Rovan in skočil	h	konju, ki je zadnji padel in z vso težo ležal	A
govoril besedice, je Matija begunca privezal	h	konju in se vrnil tja, kjer sta sedela Rovan	A
se je nemudoma odzval, misleč, da je klican	h	kakemu bolniku v Zatičino.Komaj pa se je oddaljil	A
nemožat. Prišedši v cerkev je opat šel naravnost	h	glavnemu oltarju in se tam zatopil v tiho molitev	A
kako zaznamovan. Opoldne, ko so odšli vsi domov	h	kosilu, sem jaz čakal do pol ene.Takrat je prišaral	A
Golijat. Prosim lepo, če bi me peljala gospoda	h	gospe Ani in prosila zame.« »Le počasi, le vse	A
stanu!« Gledališče se je stemnilo in hitel sem	h	klavirju. »Na svidenje, dobro igraj,« je klical	A
prehrane. Bila je že od nekdaj kratkovidna,	h	koncu življenja pa so oči še bolj omagovale	A
No, prišla je pomlad, vojska se je nagnila	h	koncu, življenje se je razjasnilo. Nekega večera	A
popoldne doma, moram ž njo govoriti. Šel je	h	kosilu in od kosila naravnost domov.Soseda je	A
poizkušala nalahko žvižgati in odšla v kuhinjo	h	gospodinji.Škropivnik je korakal dvakrat gor	A
da bi bil umil zobe. Ob dveh popoldne je šel	h	kosilu in od tam naravnost domov, da se snide	A
Škropivnik je stopil v ospredje, se sklonil	h	gospe in plašno izpregovoril. ‒Prosim vas, gospa	A
kozel. Kozel stopi bliže, sključi se in sede	h	kmetu, ki se odmakne. Kmet ga gleda od strani	A
daleč.« In res skoči pokonci pobalin in teče	h	kužku. Fronku je grozno, kakor še nikoli.	A
vsakdanje. V torek popoldne se odpravi Fronek	h	gospe, ki je kupila njegovega psička.Gre tja	A
svetu žalega. Tako gre drugi dan proti poldnevu	h	gospe.Ko stojita v tisti čisti, belo zastrti	A
še sam in siloma sklopil oči. Na spomlad,	h	koncu aprila, so dobili dopust Čremošnik in	A
žile so mi tolkle kakor kladva. »Ali naj letim	h	grofici in ji povem vse po resnici, ali naj	A
gošči med grmovjem baba izgine, Tone se vrne	h	kozolcu, napuli iz njega mrve, in jo nanosi	A
megleno. Noči so se čudno ohladile, mrva gre	h	kraju in tudi stelja.Če se na enem koncu zavaruje	A
Malo slab sem, ali ne? Pojdi	h	gospe in reci: gospod profesor ne more vstati	A
popoldne zaspal, sta šli gospa in Marica naglo	h	Gustinčičevi obitelji, da ji naznanita profesorjevo	A
posluša. Zopet spravi tisto stvar, vstane, stopi	h	glavi, prime za brado in jo trese: »No,« pravi	A
To je za Dano, šine Sevnikarju v glavo, stopi	h	kletki, ki stoji na pleteni mizi tik okna, in	A
tišini, pridem na mesto, preskočim vrtno ograjo,	h	kateri privežem prej konja, in zažvižgam na	A
pa pripeljali? vpraša kmet Jernejčka, ki leze	h	konju. ‒Gospoda, pa še kakšnega gospoda, le	A
kakšne vere pa smo, kaj? Kaj pa uči ta vera,	h	kateri se pripisujemo? ‒Pravim ti, da bi jaz	A
No, že vemo! Štefanija mi je rekla: »	H	gledišču pojdem.Čula sem, da rabijo pevke za	A
Kaj sem hotel?	H	gledišču gre in tam je direndaj, življenje posebne	A
tišini, pridem na mesto, preskočim vrtno ograjo,	h	kateri privežem prej konja, in zažvižgam na	A
daleč.« In res skoči pokonci pobalin in teče	h	kužku. Fronku je grozno, kakor še nikoli.	A
vsakdanje. V torek popoldne se odpravi Fronek	h	gospe, ki je kupila njegovega psička.Gre tja	A
svetu žalega. Tako gre drugi dan proti poldnevu	h	gospe.Ko stojita v tisti čisti, belo zastrti	A
glavo v dlaneh, menda ima krepelo prislonjeno	h	kantonu in čaka. Po pravici povedano: še nikoli	A
zazdeha, da mu stopijo solze v oči, obrne se	h	kravi, ki leži za njegovim hrbtom in jo buši	A
prah z lonca, potegne izpod jasli stol, sede	h	kravi in molze. »No, tako je.	A
Podlipnikovo Tino, tisto, ki se je primožila	h	krč marju na zagorski božji poti in zdaj tam	A
Kot pijanec. Prikotali se	h	kravi.Ta ga začne lizati po vsem životu.	A
Ko poje, odide ven. Zavije za štalo	h	gnojnemu kupu.Odpne si šlic.	A
Črne. S hrbtom je obrnjena	h	kuhinjskim vratom. Zdi se, da Staneta ne opazi	A
Pripravljeno. Angela je stopila	h	komodi, kjer je bil postavljen gramofon.Vključila	A
in ne samo takrat, ko jo povzroča. Stegne se	h	komunikatorju in pokliče v sosednji bivalnik	A
»Sprejemam,« odgovori Sumar. »Postopek gre	h	koncu.« »Me veseli.«	A
naše poslanstvo.« Izpusti Urija in se umakne	h	krmilnemu sklopu.Srepo ju gleda in zasleduje	A
Izgubili bi se v brezcilju. Pristopi	h	krmilnemu tipkovnemu sklopu. Čas Eve teče.	A
iztirilo.« »Ne gre, kaj?« se nasmehne Uri in pride	h	krmilnemu sklopu. »Ne gre,« se krohoče Raf in	A
da je žrtev ostala živa. Pomočnika jo zvežeta	h	kolu in ga dvigneta na kamnita podstavka mučilnega	A
Ne boš. Nevidni bova pokukali	h	kralju in kraljici, vojskovodjo obiščeva, morda	A
Lisjak je zapustil lisičino in se zatekel	h	kurbam, ugotavlja Lira.Misli, da bo pregnal	A
»Zahvalimo se bogu Rafu Pesniku!« Obrne se	h	kupoli bogohrama, žareči v dopoldanski luči	A
»Prav, potem te ne maram več, pojdi nazaj	h	evianski kraljici!« »Ne, nikar!« se ustraši	A
spravili tako ob pamet, da so se morali zateči	h	grobosti. Naša zmaga je bila torej zmaga duha	A
začetega pogovora je bilo zanj konec: počenila sva	h	kolesoma, ki sta sloneli ob hišnem zidu, in	A
priden fant,« je suho odvrnil Ciril, stopil	h	kredenci in postavil na mizo krožnik s kosom	A
. stran 129 . \/ 4 Pozimi nekoč sem moral	h	Krakarjevi Mileni za Bežigrad. »Stopi k Mileni	A
sledilo, ni bilo ravno tisto prijetno igranje,	h	kateremu me je malo prej nagovarjala Milena	A
je šinilo kot strela vame, stisnem se gladek	h	gladkemu dekletovemu telesu, se nekajkrat podrsam	A
še vedno spremljam Trnuljčico. Pokleknila je	h	kaminu in radovedno pogleduje, kam se vali dim	A
razsuti po blazini. Ugasim luči in se vrnem	h	kaminu. Strmim v ogenj in globoka žalost mi	A
tako zlobna, da mi to predlagaš. Stisnem naj se	h	golemu dekletu in štejem ovčice pred spanjem	A
ogostnejših bliskov. Stopil sem na zavoro in zavozil	h	kraju.V takem ne bi mogel nadaljevati vožnje	A
Morda je to hrepenenje po zgubljeni naravi,	h	kateri se ne moremo več vrniti, po starožitnosti	A
prenašal strupene pike, stokrat sem preklel ples,	h	kateremu me je napeljal kozarec vina preveč	A
razglasiti za omejene bebčke. Rad bi segel	h	koreninam tega pojava in napisal resno temo	A
prineslo na pogreb Ločnikarja z Brezij. Na poti	h	Kožančevi volgi molčiva.Matevž se s krvavo rdečimi	A
Imaš kakšno posebno željo? Na kosilo	h	Konjskemu repu grem.« »Teži me občutek, da me	A
nepotešeni poželjivosti se je nagibala prej	h	Gaji kot k očimu Jobu. Job Harp jo je telesno	A
prepotena, razvneta in najraje bi zlezla v posteljo	h	Gaji, čeprav je budna dobro vedela, da v resnici	A
ga je premerila z očmi in brez besede odšla	h	kopalnemu bazenu. Job se je splazil v bivalnik	A
jedilnega pribora iz platine je bila vgravirana črka	H;	Harpovi so uporabljali te žlice, vilice in nože	A
stran 13 . / Hela navdušeno ploska in se obrne	h	Kseni, ki ni nič kaj posebno prevzeta: »Pomisli	A
« Njena kodrasta glava se skloni	h	Kseninim prsim: ustnice zdrsijo po oblinah dojk	A
se odmaknejo in z nasmeškom zadrege se obrne	h	Kseni in ji ponudi nož. »Odreži mi karkoli,	A
ognjene alge. Naredi še nekaj zamahov in priplava	h	glavnemu ogledalu, od katerega odseva povečana	A
odejo, ki je prijetno gorka in se mehko prilega	h	koži. Na robu sna še enkrat poskusa doseči Asta	A
časa po smrti je oploditev še možna? Plane	h	komunikatorju in se poveže za osrednjo zbirko	A
zagleda v Kseno in za hip pomolči. Poten se obrne	h	Kriptonu, kot da zanj Ksene sploh ni: »Ne vem	A
upravnik Idesa, izklopi komunikator in se obrne	h	Kseni. »Tako, to je urejeno.«	A
gostjo.« Rutenij izklopi napravo in se obrne	h	Kseni: »Sam bi te spremljal, pa imam nujne opravke	A
ki pa ima temno šarenico in torej ne spada	h	glavi, katero je Ksena najprej pogledala. Nadzornik	A
valj Epsilon. Izpraznjeni zaboji G dvanajst,	H	tri, H sedem in H osem.« »Zaznamoval.	A
Epsilon. Izpraznjeni zaboji G dvanajst, H tri,	H	sedem in H osem.« »Zaznamoval.	A
Izpraznjeni zaboji G dvanajst, H tri, H sedem in	H	osem.« »Zaznamoval.	A
prizorov v mrlišnicah. Zato odpre oči in pogleda	h	Kaliju, ki jo opazuje z odkritim občudovanjem	A
termoizolacijskih . / . / stran 231 . / oblačil.	H	kakšni službi spadajo in kaj hočejo od nje v	A
domača bom,« se smehlja Neona in sede na ležišče	h	Kseni. »Oprosti nam, ker prihajamo tako rekoč	A
neznana in jo popolnoma zmedejo. Nato se skloni	h	Kseni in jo dvigne s tal. »Trapa,« jo prijazno	A
Ast.« . / . / stran 276 . / Ksena poklekne	h	kvadru.Na prvi pogled spozna Asta.	A
in vojskujoči se predniki.« Neona se približa	h	Kseni in ji pomirjujoče položi roko na ramo	A
Res me izzivaš, Ksena.« Jezna se Neona obrne	h	komunikatorju in ga s posebno tipko vklopi:	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani