čisto (2.901-3.000)

in je prašal: »En prizor pa je že gotov, že	čisto	jasen? Glavni prizor!«	A
Glavni prizor!« »Da, glavni prizor je že	čisto	jasno pred mojimi očmi!« je odgovarjal Jakob	A
ljubezni, blaznosti... Ampak glavni prizor stoji že	čisto	jasno tudi pred mojimi očmi ...« Jakob	A
blodila po ulicah Krničar in Jakob. Nebo je bilo	čisto	blizu, tako da bi se roka skoro dotaknila zvezd	A
vzdignil, treščil ob tla... Kaj niso bile osebe že	čisto	jasno pred njim? Kaj ni videl drame že dovršene	A
častitljivo krinko na nečastitljivih licih,	čisto	suknjo nanečistih telesih.In ob tem spoznanju	A
kdaj ljubila tvoje srce!“ Mimi je bila stopila	čisto	blizu, stala je tik pod menoj; ker je bila vzdignila	A
ni bilo v programu. Naložili so mi trpljenje	čisto	posebne sorte in to ni bilo v programu.Ljubezen	A
lase osivele in lica razorana, obrvi in brke pa	čisto	črne, tako da bi lahko mu bilo šestdeset in	A
bilo s trdim jeklom zapisano nekaj skupnega,	čisto	enakega: neugasljiv, neizbrisljiv spomin na	A
las se mu je vil ob sencih, tudi obraz je bil	čisto	bel in je razodeval globoko žalost. Ko je	A
nadaljnjih štirideset. Sam váse stisnjen je bil,	čisto	siv, drobni obraz je bil podoben kepi osušenega	A
laudamus!“ Župnikov glas je bil čist in jasen,	čisto	in jasno so mu odpevale orgle. ”Te Deum laudamu	A
Adamura še pogledal ni župana, temveč je odgovoril	čisto	mirno in brez jeze: ”Ne boš mi držal škricev	A
županu so bile oči zalite in rdeče, sodniku pa	čisto	mirne in jasne. ”Ali torej nisi pijan in	A
oblačilih, nepočesani in neumiti, kakor cigani.	Čisto	za nalašč, da bi v obraz pomolili županu in	A
Naročil si je bil iz Ljubljane novo obleko,	čisto	črno, z dolgimi škrici; na glavi je imel visok	A
brati. To popolno, sramotno neznanje pa se	čisto	prijazno druži s prav posebno, skoraj bolno	A
da je na svetu in da je celo prav blizu, je	čisto	gotovo.Morda sem bil že do nje samo še za uro	A
... Morda pa je vas	čisto	kje drugje in čisto drugačna in so bile vse	A
... Morda pa je vas čisto kje drugje in	čisto	drugačna in so bile vse to samo sanje. Nikoli	A
po veži; in vse, kakor da hodi neki drugi,	čisto	tuj človek, jaz pa da stojim za mizo ter gledam	A
sta se sešla dva človeka, ki nimata med sabo	čisto	nobenega opravka in gotovo želita, da se čim	A
Kako je mogoče, da se rode take čudovitosti iz	čisto	navadnih, poštenih besed, ki služijo drugače	A
sosednjem stanovanju; zid je bil tenak in slišali so	čisto	natanko hreščeče, ubite udarce, ki so rezali	A
široko so gledale oči, ali videle niso ničesar.	Čisto	razločno jo je bil nekdo ogovoril, materin glas	A
Tam je bila zofa in nekdo je sedel na nji,	čisto	razločno se je vzdigala velika senca.In sence	A
ločen od vsega sveta, zavržen, v ledeni pustinji	čisto	sam.Nobeno oko se ni ozrlo nanj, nobeno srce	A
bila spustila jata golobov; zdaj sedé na bregu	čisto	mirno, v soncu se blešče njih bele peroti.To	A
najbližje ovinke. Tako se je zgodilo, da sem	čisto	ponevedoma prišel v tisti park, ko se mi je	A
debeloglav otrok z globokim, modrim glasom.	Čisto	sem bil pozabil, kje da stojim; voda mi je curljala	A
moje rame; ozrl sem se in sem videl njen obraz;	čisto	jasno, tako blizu, da sem občutil dih njenih	A
mlad, še ves dekliški; oči so gledale veselo in	čisto,	kakor v spomladansko jutranjo zarjo.Maricelj	A
prepajala suknjo, segla je do kože, v prsa,	čisto	v srce.Gazil je preko kolen, v dve gubé sključen	A
paradiž. In zdelo se je obema, da je paradiž že	čisto	blizu, da je treba le še poseči, kakor po jabolku	A
kakor da jih prej ni videla in ne poznala;	čisto	spremenjeni so stali pred njo, blagi in ljubeznivi	A
imela Mana na papirju zapisano. Hiša je bila	čisto	blizu, kak da sta bila šla ponevedoma naravnost	A
Tudi je ugledal Mano, ko je stala pred njim	čisto	blizu, komaj za tri klaftre. ”Lačna sem in žejna	A
kamor je list veleval. Prišla je v visoko,	čisto	novo, gosposko hišo; skoraj si ni upala, da	A
stal na pragu in je držal v roki svetel, še	čisto	nov samokres. Njemu natanko nasproti, v polni	A
otrok - ljubila je z vso dušo, s tisto prelepo,	čisto	dušo - Bog pomagaj meni grešniku - dà, s tistimi	A
bilo motno pred očmi, motno in sladko v srcu.	Čisto	sem se udomačil tam, tam je bil moj dom od nekdaj	A
me mahoma udarilo po čelu - niso bile sanje...	Čisto	sama sva bila že v gostilnici, luči so gorele	A
zmerom dalje in dalje, laže kakor Nozdrev - že je	čisto	na dvoje: tu ženska, tam tisto zlagano bitje	A
berila razglašala njegovo slavo? Pljuvalnik je,	čisto	navaden pljuvalnik!Pa mu reci, no, pa pljuni	A
je nekaj nedostojnega!“ ”-- v stvari, ki vas	čisto	nič ne brigajo?Kdor vas je napravil svojim sodnikom	A
ne odgovarja tradiciji in vam, drugič, ne bo	čisto	nič koristilo.“ Prepričal me je v nekaterih	A
bo svatba, pojutrišnjem god. Ali zadaj, tam	čisto	zadaj je skrita kamrica, ki nobeden med vsemi	A
podobo, prilije olja večni luči; njegov obraz je	čisto	drug, nego je bil zunaj, ves miren je, kakor	A
doživel, z vsem svojim ubogim telesom, z vso svojo	čisto	dušo, spravil vse, kar je kdaj trepetaje v predsmrtni	A
mojih mislih ravnajo sivobrade in zmerne stranke	čisto	pravilno, da ne dado volilne pravice fantom	A
Tik pred seboj je ugledal obraz, ki mu je bil	čisto	neznan. ”Kam ste mislili, kam hrepeneli?	A
zamolklo bleda, kakor lica umirajočega. ”Nisem	čisto	zdrav, gospa, nisem čisto zdrav; že tisti, ki	A
umirajočega. ”Nisem čisto zdrav, gospa, nisem	čisto	zdrav; že tisti, ki je šel, je rekel, da sem	A
spoštuje in dnevnik piše. Zmerom je črno oblečena,	čisto	gladko, brez vsakih neumnosti in komedij.Bel	A
Ko je stopil in omahnil, so se mu nehoté in	čisto	brez strahu umaknili za korak.Omahnil je, zgrudil	A
bila obšla čudna želja, da bi nujno, nadolgo in	čisto	odkritosrčno govoril z Bogomilom Majerjem, gobezdalom	A
mene in zoper mene; srebrni goldinar je ravnal	čisto	posvoji vesti in pameti!“Godilo se je z menoj	A
vrabci so sfrfotali z vej. Tako sem storil	čisto	brez misli in brez namena, ravnal nisem jaz	A
govoril namesto mene. Občutil sem edinole, da vé	čisto	vse do kraja, tudi tisto, kar je bilo ponoči	A
klicalo k spovedi in pokori. Nagnil se je	čisto	blizu k meni; ustnice, prej stisnjene, so se	A
po svoji podobi preustvari, vdahne jim svojo	čisto	dušo, polno dobrote in lepote ...Ponevedoma in	A
tesna in temotna, hkrati mrka in ljubezniva,	čisto	podobna popotniku, senci, in že od začetka pripravljena	A
da me le ob vratu ni! Šlo je mimo ... šlo je	čisto	blizu mimo!“ Steklenica je bila prazna; poklical	A
da brizga voda vanje in nazadnje sem hodil	čisto	kakor bos.Resnica pa je, da hodi človek po blatu	A
škodoželjnost, pa vendar, če preudarim, sem imel	čisto	pravico do njé.Kar je bilo meni sojeno od začetka	A
čevelj je bil nenadoma in nasilno posegel v njih	čisto	življenje, ki nikoli več ne bo čisto.Ko sem	A
v njih čisto življenje, ki nikoli več ne bo	čisto.	Ko sem to razgledal in sodoživel, se je zvrnila	A
lica so bila mokra od solz, oči pa so bile	čisto	jasne, globoke in tihe. ”Kaj si jokal, Zdenko	A
Zdenka!“ Prijel me je pod pazduho, sklonil se je	čisto	k meni in je šepetal. ”Ali ste pogledali	A
Niso bili pripeti škrici samo na hrbet, temveč	čisto	na ramo, na desno in na levo stran.Zelo čudno	A
se je malo naslanjala nanj; drugače bi bila	čisto	izgubljena in brez opore sredi žalostne pokrajine	A
cunje, je zasvetila luč na drobnem, mirnem,	čisto	belem obrazu ... Spala je in se ni vzdramila.	A
izbi. Peter je zapazil, da je bila izba skoro	čisto	prazna; postelj je stala ob steni, v kotu pa	A
napotil po stopnicah navzgor. Ozke so bile in	čisto	temne in ko so nehale, je stal Peter kakor na	A
gospodinje. Zgodilo pa se je tudi, da je bila soba	čisto	tiha in prazna in tedaj sta sedla k peči, Olga	A
Peter?“ ”Nič se mi ni sanjalo ... in vam je bila	čisto	podobna ... vsa ...“ Olga se je zasmejala.	A
mehka roka in ljubeznive oči so se ozrle nanj	čisto	od blizu, tako od blizu, da se je ves tresel	A
odtegnila roko. Bled je bil Pavlov obraz in	čisto	upal. ”Ali greš z mano, Peter?“	A
udirala noga do kolena. Ali snežilo ni več,	čisto	in jasno je bilo nebo, vse polno zvezd, ki so	A
ne! Zakaj hodiva midva po drugih potih, to je	čisto	najina stvar in ne briga nikogar nič!“ Skozi	A
sunkoma okrenila, tudi stene so bile nenadoma	čisto	mirne in Peter je videl jasno.Prijel se je za	A
in ko je gledal, se je prikazal zraven mize	čisto	nepričakovano tisti obešenec, ki je bil zlezel	A
zakaj spet se je bil prikazal tisti obešenec,	čisto	k mizi je bil stopil in imel je obraz Jakoba	A
Peter, jaz mislim, da me ima vendarle malo rada,	čisto	na tihem, da komaj sama ve.Ne smej se nikar	A
pokimaval z glavo - bilo mu je nenadoma, da hodi po	čisto	neznanih krajih, po neskončnih temnih koridorjih	A
pomel oči z obema rokama; in roke so bile zdaj	čisto	mokre od potú, ki mu je lil od las in ki ga	A
so nerodne! Zdaj je sonce že visoko na nebu,	čisto	samo je tam gori,silen ogenj sredi neizmerne	A
še daleč sveti Jernej. Robidnice so bile že	čisto	črne in mehke. Med lazi je tekel studenec po	A
katera na tisti strani, na kateri je ležala, že	čisto	črna in mokra in če jo vzdigne človek, se pozna	A
je predolgo. Zmerom se je čudil, zakaj je pot	čisto	drugačna, kadar se vrača iz gozda. Morda zato	A
tisti prijazni kraj, ki ga je videl zjutraj;	čisto	tuj kraj je bil, sovražen in pust.Tudi ta samotni	A
bile so visoko vzdignjene, vse prebolele, že	čisto	mrtve.In glava ni bila nič drugega nego kos	A
okno in se je prikazal bel obraz ... Saj je bil	čisto	blizu njega tisti obraz; zdramil se je nekoč	A
pomèl si je oči in ga je ugledal nad sabo,	čisto	blizu, tako da bi se ga bil lehko doteknil z	A
Govoril pa je še nekdo drugi in se je smejal,	čisto	tuj glas je bil, nikoli ga Peter še ni bil slišal	A
ljubeznivo smehljale. Petru pa se je zdel ta smehljaj	čisto	tuj, nikoli ni videl takega na njenem obrazu	A
name, če bi se me kdaj slučajno domislili ...	Čisto	prav ste imeli in nič vam ne zamerim, jaz bi	A
da že dolgo časa ni bil v šoli in da je bil	čisto	pozabil nanjo. ”Čakaj, ti!“	A
”Čakaj, ti!“ Peter je ugledal	čisto	blizu pred sabo rdeč in pijan obraz; oči so	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani