čisto (1.701-1.800)

on prav za prav ni več čisto moj...« »Ni več	čisto	tvoj...« »Bogu se je posvetil.	A
zaslugi imam zdaj svojega Ulrika, tako da le nisem	čisto	sam na svetu.Večkrat me obišče moj sinko in	A
pošteno izplačali dogovorjeno mezdo in navrgli	čisto	lepo odškodnino za dolga jetniška leta.Vrnil	A
Lovrek, snahe pa očetu ne maraš predstaviti?« »	Čisto	sem pozabil,« se je opravičil ta in jo odvedel	A
neprilike; vzduh, ki ga dihate, napolnjen je s samo	čisto,	zefirno poezijo, - in srce se izgublja v njem	A
-- Govoril je veliko, hitro in	čisto	drugače, kakor je čutil. Zdelo se mu je, da	A
pod svetim Pavlom, ko je zvonilo tretjič. ”	Čisto	še ob pravem času!“ je zahvalil Boga.”Če me	A
pameti ni razodeval, ne posebnega kesanja, tudi	čisto	nič zlobe in pretkanosti; oči so bile uprte	A
prekanjeni Aleš, v srcu pa so se mu smejale	čisto	drugačne misli. ”Zdaj se je pot kar sama	A
začutila v srcu bolečino ... kanilo je v srce nekaj	čisto	novega, neprijaznega; in nekaj čisto novega	A
srce nekaj čisto novega, neprijaznega; in nekaj	čisto	novega je pogledalo iz njenih oči: plaha, komaj	A
in ona, slabotna in plaha, je stala v njem,	čisto	novem in nerazumljivem, vsa polna strahu in	A
”Ko sem te ugledala pred oknom, si mu bil	čisto	podoben ... in še zdaj me je strah, dasi je tvoja	A
Vzkriknila je in se je umaknila proti steni,	čisto	v kot pod razpelo. ”Zdaj sem te spoznala	A
molitev in ni vedel katero. ”Zdaj spet stoji,	čisto	blizu stoji in name gleda!“ ga je prešinilo	A
kobila nego kdaj poprej; čudno velika je bila,	čisto	črna, in griva je vihrala za pol metra visoko	A
mehke, sentimentalne duše ne razumejo o glasbi	čisto	nič, -- medtem ko plava tam oni rabiatni človek	A
smešen, kadar se jeziš in pritožuješ; to se ti	čisto	nič ne podá ...“ Samo polagoma sem prišel do	A
pametnimi očmi, iz katerih je sijal razum,	čisto	sam, hladen, praktičen razum.To je bila Stanka	A
čitanje samo vznemirja, medtem ko mu ne koristi	čisto	nič.In on se je bal vsakega vznemirjenja; ljubil	A
poglejte jo, kako se drži: popolnoma v dve gubi,	čisto	na koncu stola, in nikamor se ne upa ozreti	A
Kako naguban, starikav obraz ima! In	čisto	bel, kakor bi ga bil polž oslinil ...Pa kako govori	A
Pa kako govori! Ona je ponosna na svojo	čisto	slovenščino, zato izgovori vsako končnico tako	A
kaj se vam res zdi tako lepa? Ta dolgi obraz:	čisto	nič mehkega, okroglega; vse tako strogo, zategnjeno	A
zlovoljo, skoro stud ... Ali sam pri sebi je ponovil	čisto	mehanično: ”In jaz jo vendarle rad imam	A
me živa duša več. Ves dan presedim tu sama;	čisto	sama ...Vi pa ste bili že od nekdaj dobri -.“	A
in kar zasluži, to potroši lahko sama. To je	čisto	drug svet, v katerem se giblje ona; jaz nisem	A
ne sodi k plečatemu životu in šapastim rokam;	čisto	detinski je, svetlosinje oči gledajo nedolžno	A
ne poizvedovali po njem, siromaku ... Bil sem	čisto	na drugi strani, tam pod Kamnikom; od ondod	A
nikoli še ne tako. Postaral se je bil od sile;	čisto	siva je bila brada, prej tako lepa in svetla	A
po drugih zapovedih, ki niso bila prejšnjim	čisto	nič podobna...Samevalo je drevó na previsokem	A
predlanskim je bilo, že ob pozni jeseni, sem se bil že	čisto	napravil.Stanovanje sem bil že odpovedal, vse	A
pajčolan, ki je ob robeh že precej razpadel, obleko	čisto	zastarelo, poleg tega pa se mi je na desni strani	A
ne vzela ne ničesar ... A ona bi mi dala rada,	čisto	gotovo; saj je takó blaga duša ... Prišla me je	A
sam pomagal, da bi vedel, kakó je z mano, - in	čisto	semsi v svesti, da me povabi k sebi na Gorenjsko	A
obraz, ki ji je bil znan in ki je bil vendar	čisto	drugačen - kakor da se je bil vzdignil iz groba	A
spačil njegov obraz v silni grozi. Narahlo,	čisto	tiho so se bile odpehnile duri in globoko spodaj	A
dolgo. Obraz dekleta je bil, otroka še skoraj;	čisto	bel obraz z velikimi, temnorjavimi očmi.V okvir	A
ga vprašal. ”Še Bog, da sem takšno dobil ...	čisto	nag le nisem mogel z Dunaja.“ Prijetno se	A
pa je prišel čas, poslednja ura je že prišla.	Čisto	sam bi ostal drugače, med starci, ki hodijo	A
zpreletel ga je strah. ”Vsi so šli, ostavili so me	čisto	samega; ne otrok ni več, ne starcev, ne žensk	A
njegove roke. Obraz je bil širok in testen,	čisto	bel; tudi roke so bile nežno bele in zalite	A
tako se je primerilo sčasoma, da je bral otrok	čisto	gladko cel stavek, črke same pa ni poznal nobene	A
svoje izbe in bi sedel v kotu, napol v temi,	čisto	sključen, ves zaprašen človek, ter bi strmel	A
nebo se mi je zdelo tako visoko kakor nikoli in	čisto	je bilo, da so se komaj zvezde razločile; s	A
Takrat in do konca maše je bilo njegovo srce	čisto	in vse polno ljubezni. Po maši je stal Peter	A
njegov obraz, kakor da bi stal ob vzglavju.	Čisto	tak je bil, kakor tisti dan, ko se je poslovil	A
še en dan, še eno noč, ko bo stal sam v izbi,	čisto	sam, moj ubogi fant, in bo vprašal: Kje je moja	A
je hodil siromak! Majhni so njegovi koraki,	čisto	otroški in vsekrižem gredo, kakor da je bil	A
bolj nespametno, zdaj na desno, zdaj na levo,	čisto	mimo ograde in nato naravnost preko laza; časih	A
cesti. Umrl je in je bil koj pozabljen, tako	čisto	pozabljen, da mu niti jaz, ki sem mu bil prijatelj	A
po tisti vožnji. Ni je poznal, pravil pa je	čisto	resno, da se natanko spominja na njen obraz	A
beseda, ki jo je bil lačni študent napisal najbrž	čisto	ponevedoma.To je namreč vsa skrivnost teh zgodb	A
zamahnil široko. ”Saj sem rekel, da ni zgodba ...	čisto	navadna, vsakdanja strahota je!Tisti starec	A
ljudmi, ki se imajo za nalašč radi, tudi kadar so	čisto	med seboj; in ki so zategadelj srečni. ”Ljubček	A
razgrnjene bluze, lepe nove dunajske bluze.	Čisto	počasi, čisto pobožno, kakor pred obhajilom	A
bluze, lepe nove dunajske bluze. Čisto počasi,	čisto	pobožno, kakor pred obhajilom, je pokleknil	A
tinte!“ Oba sta se zasmejala, smeh pa ni bil	čisto	nič prijazen.Ta je vedel, da je dal satana;	A
razumen in kočljiv, je na neko važno stvar prav	čisto	pozabil.Na to namreč, da se je bil združil v	A
izveličarju kralju Matjažu. Jaz sem dosanjal;	čisto	nič pripravljen, takorekoč v blatnih škornjih	A
navsezadnje iz tega svetega razodetja izluščila	čisto	navadna cigareta.Vse drugače je bilo.	A
morda napol zavedno, da sem bil ugledal cigareto	čisto	posebne sorte in da bi bilo prijetno, če bi	A
dolgih letih zmote in prevare nenadoma ugledal	čisto	resnico -- kakor da bi sredi puste noči pobliskoma	A
jih ni marala več in tako so ostale na mizi	čisto	samotne.Do solz užaljena se je napotila mati	A
človeštvo, -- tedaj moram resnično priznati, da sem	čisto	navaden lopov.Rekel je že Montaigne, da zasluži	A
	ČISTO	NAVADNA, ZNANA STVAR Velika dvorana z obokanim	A
Vstala je neka - ženska!	Čisto	gotovo ženska.In pisateljica povrhu!	A
niso zdela prav nič tuja in neznana, temveč	čisto	domača, kakor da bi jih srečaval na cesti vsako	A
žalostno mater. Tudi ona, Mati božja, je imela	čisto	otroški obraz.Droben je bil, zelo ozek in bel	A
sinje oči, ki gledajo nanj, izdajalca, tako	čisto	in zaupljivo, kakor dvoje nebeških angelov	A
razjokala ob garjevem psu, ob ciganski siroti pa	čisto	gotovo ne!“ Odkod se je bila privlekla kuga	A
slišal nisem svojih besed. V srcu sem ostal	čisto	miren in se čudil svojemu srditemu glasu, ki	A
enako, z istim spremstvom. Gledal sem nanjo	čisto	brezbrižno, brez vsakega poželenja; prebrskal	A
prihajale na jezik stvari, ki me v trenotku	čisto	nič niso brigale.Mislil sem ves čas samo nanjo	A
zavihanim nosom, pod katerim so se usta z brado vred	čisto	izgubila in spojila z vratom. Prav pred seboj	A
tihem je kdo semtertja zašepetal par besedic o	čisto	tuji, neumni stvari ... Sedel sem pri oknu	A
Skrajno bedasto pa se mi je zdelo, da sem govoril	čisto	po šabloni: o sanjavih pomladnih nočéh, o tihih	A
nji stanuje. Šel sem nekoč mimo kmečke bajte,	čisto	navadne, siromašne bajte, pogledal sem jo in	A
za narod skrbečega bojevnika. V resnici pa je	čisto	navadna ... kaj bi rekel ... čisto navadna žival	A
resnici pa je čisto navadna ... kaj bi rekel ...	čisto	navadna žival.Nekateri ljudje imajo tako mogočno	A
ni bil, za silo je lahko živel, tudi ni bil	čisto	brez daru in povrhu je imel še lepo ljubico	A
zardel v lica, če je mislil na prihodnost, na	čisto	bližnjo, s predrzno desnico dosegljivo prihodnost	A
Izkušnja, spoznanje, modrost - mili Bog, vrni nam	čisto	spoznanje mladosti!Temu spoznanju, ki smo ga	A
korak je bil lehak in spočit, vsi cilji so bili	čisto	blizu, sami so mi prihajali naproti. Godba	A
kaj takega, jaz tudi mislim da. A jaz nisem	čisto	nič pretiraval, ko sem vam odgovoril, da se	A
kaj dopovedati! On je govoril danes z menoj	čisto	prijazno, kakor bi nikoli ne bila v sovraštvu	A
Tega jaz ne razumem.“ ”I,	čisto	naravno je.Čemu pa bi se jezil, vsaj mu naša	A
Ali prav nič ne veste?“ vpraša Marijca. ”	Čisto	nič,“ pripoveduje Drmaška in živahno maha z	A
”Ali obljubite za gotovo?“ ”	Čisto	gotovo!... Ali kaj je tako skrivnostnega?“	A
čudnega ponosa ne, ker je mislil, da je postal	čisto	drugačen, imenitnejši človek in sme zato veliko	A
njemu neznanega vzroka, kateri pa je bil drugim	čisto	jasen: nekaterim se je za malo zdelo, da je	A
roko in ga pelje v sobo. Zunaj je bilo skoro	čisto	tema, zato mu ni mogla videti v obraz.Ko pa	A
odgovoriti? Dnevi v zaporu so bili drug drugemu takó	čisto	enaki, da bi bilo popolnoma dovolj, da bi opisal	A
Marijca je bila vsa potrta, Veján pa je ostal	čisto	miren. Drugi dan pozno na večer je prišel	A
kmalu nato odide, zakaj povedati si nista vedela	čisto	ničesar, čeravno sta obadva mnogo mislila in	A
pomislite, gospod Majar! Kakor vidite, je stvar	čisto	jasna in čudno se mi zdi, kaj prav za prav toliko	A
uvidel, da se ne more več rešiti, povedal je	čisto	resnico, in tako je prišlo na dan, iz kakšnih	A
krepki, glasni, veseli; v meni pa je bilo, nekje	čisto	na dnu, nekaj grenkega in pustega, kar se je	A
besedi in v očeh. Na okna je potrkaval dež,	čisto	potihoma, kakor z mehkimi prsti; lilo je že	A
groza, da sem si komaj upal dihati; ležal sem	čisto	mirno, oči široko uprte v somrak.Bilo je kakor	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani