stiska (2.252)

ozki mestni ulici. Ob zid se	stiska	Barbara Sitar, ki opazuje procesijo	A
pač hude krvi, in za ženine je	stiska.	(Stopar, Katarina, Karlina odidejo	A
se vse trese v mojem drobu.	Stiska	pesti.‒ Lenčka, če se spozabim	A
razumeš, kako me boli, kako me	stiska	in mori, da bi vse raztrgala.	A
sicer ‒ ga zadavim. Škriplje ‒	stiska	pesti. URH ima roke prekrižane	A
kako težko diham ves ta čas.	Stiska	me nekaj neznanega, nedoumljivega	A
se je bil obrnil k peči ter se	stiska	v kot. ŽUPAN: Tudi vi se pokrižaj	A
ljubezni pač usoda. Nesreča moja	stiska	mi srcé, do vrha polni kelih bol	A
vijolica, ki roka hrepeneč jo k prsim	stiska.	Li veš, kako vsled sončnega obiska	A
silnejšega, bridkejšega. Že	stiska	in skeli obroč iz jekla razžarjenega	A
strast in žalost in trpljenje	stiska	srce kratek čas ... V Bogu	A
žalujoče otroke ‒ Razveži vrv, ki ti	stiska	zakrneli vrat, naj ne bo le brat	A
zažiralo v hrustanec ... Popolna	stiska,	kot nebeško stanje posvečenih	A
siromaka mraz in glad pod milim nebom	stiska.	Kedó z menoj spregovori besedico	A
pisane glavíce, sestra k sestri	stiska	zarudelo lice. Šepetanje tajno	A
glavi so ceste prekrižane, v dlani	stiska	ključ. Ognjene oči privide meljejo	A
se na vse strani! Stoletje se	stiska,	zaprt do vratu na dežju stojim	A
moj dan. Ovija bršljan se in	stiska	veje, a meni trpljenje zvezuje	A
je po angelu imel. V objem me	stiska	in navzad krivi kraljestvo osovraženih	A
drži še vedno pest na mizi in	stiska	robec v njej; oči mu žrejo prodirljivo	A
se nenadoma oglasi Evgen. Roke	stiska	v žepih, a z nogo se umakne malo	A
Rebec se mu zahvaljuje in mu	stiska	roko; a obraz mu je vseeno spačen	A
mogoče!« Rebec plane ves vesel in	stiska	Drozgu roko pa se ozira k Toni	A
pa le bulji v očeta, pest se mu	stiska,	zobje mu škrtajo, nejasne misli	A
psovk. Toplo ji govori in ji	stiska	roki. Ona se briše z robcem in	A
njegovo mesto. Dolgi in sloki Stopar	stiska	noge pod stolom in se guglje enakomerno	A
Stari ga boža po laseh in mu	stiska	glavo k sebi... pa se obrne krčevito	A
manjša površina, krči vrat in	stiska	pesti, da bi se uprlo valovom	A
manjša površina, in krči vrat in	stiska	pesti, da bi se uprlo valovom	A
navzdol; nad njim dvoje rok krčevito	stiska	koleno, on pa si misli, da se	A
in jasno videla, kako se hiša	stiska	k strmemu pobočju kakor gnezdo	A
besed, njegovega čudnega glasu in	stiska	njegove roke, kar je bilo še najbolj	A
toda zdaj dobro ve, da ga preveč	stiska	v čeljustih in da ne bo mogel	A
« pravi. »Vse me veže, vse me	stiska!	Moram!«	A
skali. Neda, živo dekle, se mu	stiska	na prsi. - Neda, lepa	A
zemlje, ki daje kruha. In rod	stiska	zobe in v srcih mu raste kletev	A
Takrat je bila pri hiši taka	stiska,	da so se z avtobusom vozili samo	A
prišla Pod ključ. Tam se cesta	stiska	med Sočo in visoko navpično steno	A
tolkel po prsih in tožil, da ga	stiska.	Zgrudil se je pri mizarski klopi	A
cesta. Pod skalnatim previsom se	stiska	majhna vas.Ozračje je tako čisto	A
na obrazu mu trzajo, krčevito	stiska	čeljusti in davi jok. Počasi stegne	A
njegovem širokem objemu. Stane jo	stiska	k sebi, nato pa ji počasi z obema	A
kriči Stane na uho in mu veselo	stiska	roko. Zavoglarju žari	A
že zadrdrajo - Sova pa še vedno	stiska	čeljusti, sovražno strmi po čistini	A
Med oknom in ozkim pogradom se	stiska	stara miza, ki je nastlana s papirji	A
pločevinaste tobačnice. Tildica se	stiska	k njemu in mu drži rokona rami	A
rahlimi kretnjami pokriva z odejo in	stiska	k sebi. Gruča partizanov	A
Boris, se spet premakne. Sova se	stiska	k Borisu in strmi proti morju	A
nabrano črno krilo, ki jo tesno	stiska	v pasu, in v kratek životek iz	A
opore, razklene čeljusti, ki jih	stiska	tegoba, in začne brati s srditim	A
glavo naprej. Žuželjčevka pa še	stiska	pesti in še kriči vanj, kakor	A
oglasi počasni Temnikarjev Nac, ki	stiska	k sebi res čokato Pavlo.	A
hlače, v kuhinjskih vratih se	stiska	stara glava k stari glavi.Nihče	A
svojo ljubezen; vlači ga za rep in	stiska	za gobec, pretepa ga s šibo in	A
levo roko za očala, z desno pa	stiska	kupe knjig pod pazduho in se rine	A
trobenta skozenj, vse knjige pa trdno	stiska	pod roko, pod pazduho. -	A
celo vrsto nazaj. To je silna	stiska,	silen napor, ki ubija duha in	A
tam zadaj na tilniku, nejasna	stiska,	zlepljen jezik, ostra dalja, prašna	A
zvezkov, ki jih komolec krčevito	stiska	k telesu, na tla, na umazan pločnik	A
visi okorna torbica, v drugi roki	stiska	nekaj svetlega, kakor da bi se	A
oprijema hrapavega debla. S palcem	stiska	k dlani papirje in s členki trdno	A
in roko, tisto roko, v kateri	stiska	dve fotografiji, moli predse.	A
pojasni, da se obroč okrog njih	stiska,	da je pritisk vse hujši in da	A
ga tisočnoga ljubeče in vdano	stiska	v svoj objem. Za zmeraj.	A
Anton. Te kaj muči in v prsih	stiska?	Odveč!	A
Simon, kakšna modrost ali kakšna	stiska,	kaj ga priklepa na galejo? Zakaj	A
velika in obsežna, okrog Družbe se	stiska	obroč, bolj ko diplomacija popušča	A
ročaj sablje ječal od silnega	stiska	njegove dlani, napetih mišic,	A
zvoniki se majejo, Katarina se	stiska	ob steni, zadržuje solze, sredi	A
te prevara. Zdaj ti okrog srca	stiska	obroč sive tesnobe, daleč okrog	A
bi bilo čutiti komaj zaznavnega	stiska	mojih tresočih se usten na svili	A
Potem je spet med gnečo teles,	stiska	ga.Hudič ni spravljen v melanholičnem	A
Mrtvaškega plesa v Hrastovljah se	stiska	pod napušč cerkve, s katerega	A
topli primorski dež na Istro,	stiska	se in tam čez sluti Mediteran	A
Pogovori so redki.	Stiska	trganja, in ven useka brca po	A
poroča, da med naseljenci vladata	stiska	in glad in da je že izbruhnil	A
nekaj izžema notri v telesu. Nekaj	stiska	in se razpenja. - Zgini, reče	A
zaprta. Neodločno stoji spodaj in	stiska	steklenico pod plaščem.Nato se	A
po obrazu, on pa drži in drži,	stiska	in vleče in spenja, dokler roke	A
ga prijemlje in ožema v rano in	stiska	ranjeno desnico in Vili Fink čuti	A
ki me zanesljivo grabi in me	stiska	okrog srca.Tam spodaj sem čutil	A
in ušesih. In nisem vedel, ali	stiska	te roke skupaj na glavi zato,	A
pritiska ob ramena, da me strop	stiska	k tlom.Ponoči sem se prepoten	A
čudna ganjenost in da me hkrati	stiska	okrog srca, ker sem tukaj na tleh	A
straneh tiste knjige, ki jo zdaj	stiska	pod vlažno pazduho.Na peronu mu	A
videl moža v civilni obleki, ki se	stiska	k vežnim vratom in s puško meri	A
večer, potem bo noč, okrog nas se	stiska	obroč, pogajalcev in nobene pametne	A
se plazi okrog gospodarja; kako	stiska	rep med noge in si misli, da bi	A
kandidat volivcem umazane roke	stiska,	mu je tudi hudo; a vsak pameten	A
zgrbila sama nezakrivljena beda in	stiska;	glad in mraz in trud in vročina	A
»E, gospod Korbin pa danes	stiska	in pritiska,« je dejal major,	A
ki jih prej ni iztisnila lastna	stiska,	pač pa zdaj ubogega očeta nesreča	A
beraško? Ali mislite, da mi jo že	stiska	v roke?Nikar ne zabavljajte!	A
čimer koli soočil. Taka njegova	stiska	ga je gnala, da je bežal pred	A
ni bilo v njegovem početju, le	stiska,	poželjivost in dihtivost, oblizništvo	A
sama zase pred Drljačkino hišo,	stiska	roki pod gunjič ter gleda v mirno	A
čemu me gleda tako proseče in	stiska	šivanje v naročje? Kaj je bilo	A
okoli debele glavice ali pa ju	stiska	pred nosom, kakor da kaže osle	A
prav fin gospod, ni umazan, ne	stiska	grošev in rad malo pokvarta in	A
saj veš, Janez. Kar nekaj mi	stiska	srce in vedno se nečesa bojim	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani